Po končani šoli v Kopru se je Giuseppe vrnil domov v Piran. Glede nadaljnjega izobraževanja so moški potomci po splošno veljavnih pravilih dedovanja morali upoštevati voljo staršev. Tako je bilo prvorojencu Domenicu namenjeno naslediti očetov poklic, Giuseppeju kot drugorojenemu sinu pa ni preostalo drugega, kot izbirati med duhovniškim, vojaškim ali advokatskim poklicem. To je povzročilo spor med očetom in sinom, saj mladenič nikakor ni mogel ustreči očetovi volji in postati dušni pastir. Da bi ohranil očetovo finančno podporo, se je Giuseppe jeseni leta 1708 vpisal na študij prava na padovski univerzi. Znano je sicer, da je od koprskega škofa Naldinija dobil dovoljenje za nošenje duhovniškega oblačila – talarja –, toda tega je zelo verjetno izprosil Giuseppov oče, ki ni izgubil upanja, da se bo sin vendarle posvetil duhovništvu.