Piransko mestno obzidje se omenja že v 7. stoletju, ko je obdajalo najstarejši del mesta na skrajnem koncu polotoka, t. i. Punti. S postopno širitvijo mesta je raslo tudi obzidje in sproti vključevalo nove četrti. Najbolj pospešeno se je Piran pričel povečevati in razvijati pod beneško oblastjo. V času več kot poltisočletne nadvlade Beneške republike je bil kot zaščita pred turškimi vpadi sezidan zadnji del obzidja z obrambnimi stolpi na JZ delu mesta. Njegov najobsežnejši ohranjeni ostanek na pobočju Mogorona je urejen za obiskovalce in navdušuje z razgledom, ki se z njegovega vrha odpira na celotno zgodovinsko mestno jedro.