Gledališče Tartini Piran sodi med najodličnejše spomenike meščanske kulture v Piranu. Najmočnejši pečat mestu je v vseh pogledih dalo dolgo obdobje pod vladavino Beneške republike, do obsežnejših gradbenih posegov v srednjeveško urbano zasnovo je prišlo šele v zadnji četrtini 19. stoletja z razvojem industrije in gospodarskim razcvetom. Takrat so zasuli starodavno notranje pristanišče (mandrač) in oblikovali nov osrednji trg, na obali pa povečali pristanišče in z nasipavanjem ustvarili širok obrežni pas. Na novonastalem zazidalnem prostoru, ki so ga postopno zapolnili z večjimi reprezentančnimi prostostoječimi stavbami, je zraslo tudi gledališče . Pobuda za njegovo gradnjo je bila povezana tudi z naglim razvojem turizma na začetku 20. stoletja v bližnjem Portorožu, ki se je iz skromne naselbine prelevil v mondeno letovišče.
Stavba je bila torej zgrajena leta 1910, v času Habsburške monarhije in obdobju, ko so secesijske novosti začele nadomeščati historistične oblike. Obe slogovni usmeritvi se na stavbi prepletata brez ostrih ločnic. Gledališče je bilo večkrat prenovljeno, nazadnje med letoma 1998 in 2000. Izstopa stropna poslikava dvorane, ki je razdeljena na štiri polja, v središču vsakega pa je naslikan podstavek z ženskimi liki – muzami oziroma grškimi boginjami, zaščitnicami znanosti in umetnosti. Obok velike proscenijske odprtine je bogato okrašen z geometrično, rastlinsko in figuralno dekoracijo; dvorano obteka dvonadstropna galerija z balkonom in ložami.
Info: www.portoroz.si