V Strunjanu je mladi Giuseppe preživel vesela in brezskrbna otroška leta. Piranska družina Tartini si je okoli leta 1700 ob cerkvici sv. Basa v Strunjanu dala zgraditi podeželsko vilo s sijajnim razgledom na morje in mesto Piran. Njihova posest je segala od obale vse do strunjanskega križa in zajemala obsežne oljčnike, solinska polja in ribogojnico. Današnja podoba Strunjana je v marsičem enaka tisti iz Tartinijevih časov. Kraj je skozi stoletja živel v tesni soodvisnosti s sosednjim Piranom. Medtem ko se je Piran na temeljih poznoantičnega naselja razvil v značilno srednjeveško mesto, je Strunjan z odličnimi podnebnimi pogoji za solinarstvo ter rodovitno zemljo za pridelovanje poljščin, vrtnin, sadja, oljk in vinske trte ves čas ostal njegovo naravno gospodarsko zaledje.
Še vedno žive tradicionalne gospodarske dejavnosti, kot so kmetovanje na terasah, priobalno ribištvo in rokodelsko solinarstvo, so skozi čas sooblikovale kulturno krajino, ki se je ubranila pretirane urbanizacije in se ohranila kot edini primer razloženega naselja na celotni slovenski obali. Med naravne znamenitosti Strunjana zagotovo sodi 4 kilometre dolg in do 80 metrov visok klif, ki se strmo dviga nad morjem in nam s številnimi razgledišči s poti vzdolž svojega roba ponuja panoramo celega Tržaškega zaliva kakor na dlani. V neokrnjeni naravi, ki je danes zaščitena kot krajinski park, je veliko možnosti za uživanje v sprehodih po naravnem morskem obrežju pod mogočnimi klifi, po urejenih gozdnih poteh, na izjemnem razgledišču ob strunjanskem križu ali ob obisku že več kot 700 let delujočih Strunjanskih solin.
Info: www.portoroz.si