Tartinijev trg krasi marsikatero razglednico Pirana. Panorama slednjega pogosto sega od dominantne cerkve sv. Jurija na vzpetini do starega mestnega jedra, katerega središče je ravno Tartinijev trg povsem spodaj ob morju. Pred nekaj več kot sto leti je bil na tem mestu miren zalivček – pristanišče za manjše ladje in čolne piranskih ribičev –, ki je konec 19. stoletja začel spreminjati svojo podobo s podaljšanjem zunanjega pomola, predelavo pristanišča in rušenjem dvižnega mostu. Mestni kronist Bartolomeo Tamaro je poročal, da je bil mandrač takrat že prava smrdljiva mlaka zaradi nečistoč kot posledice nerednega vzdrževanja.
Leta 1885 je Pietro Vatta iz rodbine Vatta, ki je tedaj imela v lasti umetnikovo hišo, dal trg pred njo, ki je bil brez imena, poimenovati po Tartiniju. Kot piranski podestat je prvi dal pobudo za to, da bi staro pristanišče zasuli, vendar mu je njeno uresničitev preprečila smrt. Zamisel je leta 1894 udejanjil njegov naslednik dr. Domenico Fragiacomo, ki je dela zaupal piranskemu podjetniku Pietru Petroniu. S konjskimi in oslovskimi vpregami so v mandrač zvozili 6000 voz materiala. Leta 1895 so ob vhodu na trg postavili zastavne drogove in leto pozneje z velikimi slovesnostmi odkrili spomenik Giuseppeju Tartiniju. Dokončno podobo trgu je leta 2009 dal arhitekt Boris Podrecca z elipsasto ploščadjo iz belega kamna.
Info: www.portoroz.si