Ko se je po praškem obdobju vrnil v Padovo, se je Tartini ponovno zaposlil v orkestru bazilike, poleg tega pa je odprl tudi lastno glasbeno šolo, kjer je poučeval violinsko tehniko, harmonijo, kompozicijo in kontrapunkt. Gojenci so prihajali od vsepovsod in iz različnih držav; kot je zapisal astronom Joseph Jérôme de Lalande, so začeli Italijani Tartiniju praviti »mojster narodov«. Tartinijevi gojenci niso bili popolni začetniki, ampak že uveljavljeni glasbeniki, ki so želeli izpopolniti svoje znanje. Pogosto je šlo za violiniste, ki so službovali pri raznih evropskih plemiških hišah in so v Padovi le pilili tehniko, da bi ob povratku še dodatno blesteli. Drugo skupino učencev so sestavljali plemiči, ki so v Padovo prihajali študirat pravo na znano univerzo in so priložnost izkoristili še za študij glasbe. Gojenci so v Tartinijevi šoli ostajali leto ali dve in izpopolnili svoje znanje; k lekcijam so prihajali vsak dan in po več ur; pouk je potekal na Tartinijevem domu. Ta oblika dela je predstavljala za tisti čas popolno novost, saj so učitelji glasbe v glavnem sprejemali na dom mlajše glasbenike, ki so potem z njimi živeli in se učili glasbe.
Info: www.turismopadova.it/