V tistih letih je bila Praga prizorišče dogodka, ki je v mesto privabil vse najpomembnejše umetnike s cele Evrope. V začetku septembra leta 1723 sta bila cesar Karel VI in njegova žena, cesarica Marija Kristina, z vsemi svečanostmi okronana za češkega kralja in kraljico. Grof Franz Ferdinand Kinsky, prvi plemič češkega dvora, je zaposlil Tartinija, ki je začasno prekinil sodelovanje z orkestrom bazilike svetega Antona v Padovi. Na izbiro, da zapusti Italijo in se poda v Prago, je prav gotovo vplivalo dejstvo, da je vabilo predstavljalo veliko čast za umetnika, hkrati pa tudi ponujalo zanimiv honorar. Leta 1726 sta se Tartini in Vandini odločila, da se vrneta v Italijo, saj jima vreme na Češkem ni bilo po godu in jima je povzročalo zdravstvene težave. Odtlej je Tartini zavračal vsa vabila, da bi še kdaj šel v tujino (čeprav so bili honorarji mamljivi), in je raje ostal v Padovi.