Ancona je bila Assisiju najbližje mesto, ki je premoglo lastno operno gledališče; tja je Tartini zahajal, da si je z igranjem violine prislužil kaj denarja. Potreba po vsaj občasnem delu se je verjetno pojavila po smrti patra Giovannija Torreja da Pirano, ki je za časa življenja poskrbel za nečaka in mu nudil zatočišče v samostanu. V tem obdobju je Tartini odkril diferencialni ton (ali »tretji ton«, kot ga je sam imenoval), se pravi vibracijo v nizkem registru, ki jo zaznamo ob uglašenem čistem bikordu.