PO žIVLJENJU

12 - Vražji trilček

Z najslavnejšo Tartinijevo skladbo, ki je po mnenju Josepha Jérômeja de Lalanda nastala v tem obdobju, je povezana zanimiva anekdota. Tartiniju naj bi se v snu prikazal hudič in mu obljubil, da bo izpolnil katerokoli njegovo željo; Tartini mu je ukazal, naj zaigra na violino. Glasba, ki se je razlegala, je bila tako osupljiva, da jo je Tartini skušal po spominu zapisati, čim se je prebudil. Končni izdelek naj bi sicer ne bil primerljiv z onstranskim izvirnikom, a velja kljub temu še danes za najznamenitejše Tartinijevo delo, ki ga vsi poznajo kot Vražji trilček (Trillo del diavolo - Sonata g5 v G-molu). O teh sanjah izvemo iz zapisov astronoma Josepha Jérômeja de Lalanda, ki je Tartinija srečal v Padovi leta 1765. Stilistična analiza Vražjega trilčka nam nakazuje, da je bilo delo napisano po letu 1740. Na tem mestu lahko postavimo hipotezo, da je Tartini po svoji navadi še nadalje pilil skladbo in da je partitura, ki se je ohranila do danes, nastala po teh popravkih in spremembah.