Projekt TARTINI BIS je omogočil nove raziskovalne dejavnosti na področju muzikologije, katerih cilj je razširiti študije o delu in življenju Giuseppeja Tartinija ter poiskati in zagotoviti nove vire o njegovem glasbenem in znanstvenem ustvarjanju.

Na stotine teh virov je bilo digitaliziranih in katalogiziranih v arhivskem delu spletne strani discovertartini.eu, da bi bili takoj na voljo znanstvenikom in raziskovalcem.

Pri tem pomembnem raziskovalnem delu, iskanju in identifikaciji virov je sodelovalo pet izkušenih raziskovalcev, trije mlajši raziskovalci in dva strokovna arhivista. Imenovani so bili na podlagi dveh javnih razpisov: enega je objavil Konservatorij za glasbo Giuseppe Tartini v Trstu, drugega je razpisal Konservatorij za glasbo Benedetto Marcello v Benetkah. Delo vseh strokovnjakov je potekalo usklajeno, pri čemer je dodana vrednost projekta bila tudi sodelovanje med starejšimi in mlajšimi strokovnjaki, ki so se srečevali na različnih delavnicah. Prav tako je bila ključna stalna komunikacija med znanstvenimi vodji projekta in raziskovalci.

Otipljiv rezultat teh dejavnosti so tu objavljena poročila petih višjih strokovnjakov, ki pojasnjujejo rezultate raziskovalnega dela ter zagotavljajo nove informacije in vpogled v umetniško in znanstveno dejavnost Giuseppeja Tartinija, njegovo biografijo ter krog njegovih učencev in občudovalcev.

To so naslovi petih poročil:

Margherita Canale
Koncerti za violino in orkester Giuseppeja Tartinija
Razprava o violinskih koncertih, ki niso vključeni v Douniasov katalog

Agnese Pavanello
Tartinijeva glasba za akademije in concertoni Giulia Meneghinija
Izvedbe Tartinijeve glasbe v Padovi v 18. stoletju

Sergio Durante
Tartinijevi prijatelji in sovražniki: zapiski za psihobiografijo

Federico Lanzellotti
Tartinijeve skladbe v beneških glasbenih zbirkah 

Juan Mariano Porta
O Šestih koncertih za štiri inštrumente                                                                                          

Eseji, objavljeni v arhivskem delu discovertartini.eu, izpolnjujejo tako znanstvene potrebe kot potrebe po informiranju občinstev.

Nekateri prispevki, zlasti tisti, ki sta jih napisala profesorja Durante in Pavanello, osvetljujejo Giuseppeja Tartinija v vsakdanjem življenju. Prikazujejo živahen in zanesljiv vpogled v njegove družbene odnose, poklicne in prijateljske vezi, glasbene prakse, ki so prevladovale v padovanskih salonih 18. stoletja, ter njegovo sprejemanje v amaterskih glasbenih krogih, kjer so zahtevali priložnostne glasbene skladbe.

Prispevki profesorice Margherite Canale (Konservatorij za glasbo Giuseppe Tartini, Trst) ter profesorjev Federica Lanzellottija (Univerza v Baslu) in Juana Mariana Porte (Univerza v Padovi) so bolj usmerjeni v čist raziskovalni pristop. Osvetljujejo postopke in prakse muzikološkega raziskovanja. Gre za temeljno in vznemirljivo delo, še posebej zato, ker se predmet raziskovanja v veliki meri nanaša na glasbeno gradivo, ki je do nas prišlo v rokopisih.

V teh petih prispevkih ni le predstavitev novih glasbenih virov, temveč tudi praktični prikaz strokovnega znanja, predvsem pa strast, ki jo to raziskovalno delo zahteva.

Novi viri v Benetkah

Raziskovalna dejavnost je potekala predvsem v knjižnici Konservatorija za glasbo Benedetto Marcello v Benetkah, knjižnici Marciana knjižnici Milner Fundacije Ugo in Olga Levi v Benetkah. Obsegala je materialno študijo več kot sto trideset glasbenih virov, ki zajemajo devetdeset Tartinijevih skladb in teoretičnih spisov.

Raziskava je zdevala analizo rokopisnih in tiskanih virov, datiranih v 18. in 19. stoletje, ter preučevanje njihovih kodikoloških značilnosti in skladb, ki jih vsebujejo. Delo je vključevalo tudi njihovo bibliografsko in kulturno kontekstualizacijo. Ta raziskava je bila pripravljalna faza za digitalizacijo novih Tartinijevih virov, ki je potekala pod vodstvom Konservatorija za glasbo Benedetto Marcello v sodelovanju z univerzo Ca' Foscari.

Del dejavnosti je obsegal pripravo eseja Tartinijeve skladbe v beneških glasbenih zbirkah, ki vsebuje dve tabeli s povzetkom glasbenih virov v beneški laguni. Rezultati raziskave o beneških virih so bili predstavljeni tudi na dveh delavnicah v okviru projekta TARTINI BIS, na katerih so bili predstavljeni naslednji prispevki:

1. Viri o Tartiniju v knjižnici beneškega konservatorija: od študije gradiva do digitalizacije, delavnica Path breaking lab: zakaj in kako delati na Tartiniju (Benetke, Konservatorij za glasbo Benedetto Marcello, 9. april 2024).
2. Sonate-pasticcio in nekovencionalnistavki v Tartinijevih virih v Benetkah: nekajštudij primerov, konferenca Giuseppe Tartini: novi viri, nove raziskovalne perspektive (Piran, Hiša Tartini, 14. oktober 2024).

  Ogled novih virov v Benetkah

Novi viri v Piranu

Del raziskovalnega dela projekta TARTINI BIS je bil namenjen pregledu in digitalizaciji družinske zbirke Tartini, ki ga hrani piranska enota Pokrajinskega arhiva v Kopru, ter objavi digitaliziranega gradiva na spletni strani Discover Tartini.

Za dosego teh rezultatov je bilo izvedenih več dejavnosti. Najprej je bilo pregledano že digitalizirano gradivo, objavljeno na spletni strani discovertartini.eu, pri čemer so bile ugotovljene nekatere kritične težave (otežen dostop do objavljenih dokumentov, nepopolna digitalizacija zbirke, napake pri digitalizaciji). Nato je bila opravljena celovita analiza zbirke Tartini, ki se nahaja v Piranu. Zbirka obsega 11 arhivskih ovojnic (1,1 metra arhivskega gradiva) in 445 arhivskih enot (krajši dokumenti, pisma, fragmenti matematičnih izračunov, daljši znanstveni članki, časopisni izrezki itd.). Vsi posamezni dokumenti so bili podrobno pregledani na podlagi popisa Alberta Pucerja.

Ta raziskava je pokazala, da zbirka ni bila v celoti urejena, saj so nekateri dokumenti manjkali ali pa so bili premeščeni in niso bili na označenem mestu. Zato je bilo potrebno sklad ustrezno obnoviti (v skladu s Pucerjevim popisom), manjkajoči dokumenti pa so bili identificirani kot del stalne razstave v Hiši Tartini v Piranu.

Po reorganizaciji zbirke in popisu vseh manjkajočih dokumentov je bila izvedena primerjava dokumentov z že digitaliziranimi, kar je omogočilo ugotovitev, kateri dokumenti iz zbirke še niso bili digitalizirani. Sestavljen je bil seznam gradiva, ki ga je bilo treba digitalizirati, s podrobnimi navodili za odgovorno podjetje (Mikrografija). Ko je bilo gradivo pripravljeno, so ga prevzeli zaposleni v podjetju Mikrografija in ga digitalizirali. Na koncu so bili digitalizirani dokumenti ustrezno pripravljeni za objavo na spletni strani discovertartini.eu. Postopek je vodil Center za dokumentacijo in študije o Tartiniju Bruno in Michèle Polli del Konservatorija za glasbo Giuseppe Tartini v Trstu.

Ogled novih virov v Piranu