V zadnjem desetletju je na mednarodni ravni močno naraslo število raziskav o Giuseppeju Tartiniju.

K živahnosti tega procesa sta nedvomno prispevala dva projekta, tARTini in TARTINI BIS, ki ju je sofinancirala Evropska unija v okviru programa INTERREG Italija - Slovenija v dveh zaporednih obdobjih: 2014-2020 in 2021-2027.

Z evropskimi sredstvi je bilo mogoče podpreti raziskave posebnih vidikov življenja in dela velikega Pirančana ter omogočiti splošno dostopnost njegove kulturne dediščine, ki je digitalizirana in objavljena na spletni strani www.discovertartini.eu. Poleg turistične poti po krajih Tartinijevega življenja in razdelka, namenjenega mladim, spletna stran ponuja tudi bogat arhivski del, ki vključuje obsežen dokumentarni aparat in katalog njegovih del. Ob glasbenemu ustvarjanju Tartinija se tako izrisuje živahen lik znanstvenika, pedagoga in eksperimentatorja protagonista evropske kulturne razprave v dobi razsvetljenstva: osebnost, ki je bila do nedavnega zelo podcenjen in katerega pravi zgodovinski pomen še vedno odkrivajo tekoče študije.

Giuseppe Tartini (Piran 1692 – Padova 1770) je bil izjemna in vsestranska osebnost. Kot prvi in najslavnejši violinist svojega časa je veljal za enega največjih skladateljev v zgodovini svetovne glasbe. Hkrati je bil tudi odličen pedagog s pionirsko vizijo glasbenega izobraževanja, ki je pritegnila učence z vse Evrope.

Poleg tega se je uveljavil kot znanstvenik in inovator. Objavil je pomembne traktate o glasbeni teoriji, pri čemer je svojo raziskavo temelji na pojavu "tretjega tona" (pojava kombinacije tonov), ki ga je prvi opisal. Njegovo raziskovanje se je osredotočalo tudi na inovativne tehnično-zvočne rešitve, tako pri zasnovi loka kot pri strunah, ki jih je uporabljal za uresničitev svojega edinstvenega zvočnega ideala.

Priljubljenost Giuseppeja Tartinija je dolgo trpela zaradi napačne povezave z baročno senzibilnostjo, ki jo je, kjer je le mogel, presegel, pa tudi zaradi izjemne tehnične zahtevnosti izvedbe številnih njegovih skloadb ter razpršenosti njegovih rokopisov po arhivih in knjižnicah, ki so dolgo ostali nedostopni.

Projekt TARTINI BIS (junij 2023 – marec 2025) je nadgradil in ovrednotil tri ključne dosežke prejšnjega projekta tARTini, ki je že bistveno preoblikoval odnos med Tartinijem in njegovim občinstvom:

1. podbudil nadaljnje raziskave o inovativnosti Tartinijevega dela in njegovi vlogi kot osrednje osebnosti evropskega razsvetljenstva;
2. razširil in izpopolnil digitalni arhiv njegovega glasbenega in teoretskega opusa ter bogate korespondence, kar omogoča poglobljene študije o Tartiniju in njegovem času z vsemi prednostmi sodobnih informacijskih tehnologij;
3. zagotovil globalno dostopnost Tartinijeve zapuščine prek večjezične spletne platforme www.discovertartini.eu.

Geslo projekta „Tartini Bis“ spominja na njegov cilj utrditi in nadalje razviti rezultate, pridobljene s projektom „tARTtini“, ter prenesti njegovo metodologijo na druge realnosti na programskem območju INTERREG VI A Italija - Slovenija 2021-2027.

Tako je bilo mogoče nadaljevati in razvijati ohranjanje, preučevanje, raziskovanje in objavljanje dediščine Tartinija, ki je že digitalizirana na spletni strani www.discovertartini.eu, ter promovirati njeno poznavanje v čezmejnem okolju, pa tudi med širšim mednarodnim občinstvom, zahvaljujoč glasbenim produkcijam, ki jih je omogočil projekt, in razvoju novih promocijskih ukrepov, prilagojenih potrebam trajnostnega kulturnega turizma.

Tako kot obiskovalce v času Grand Toura v 18. stoletju tudi danes lik Giuseppeja Tartinija še vedno očara obiskovalce ter prispeva k dodani vrednosti in sistemski povezanosti kulturnega turizma v regiji severnega Jadrana.

Geslo projekta TARTINI BIS odraža njegov glavni cilj: utrditi in nadgraditi dosežke projekta tARTini ter prenesti njegovo metodologijo na druge kontekste v okviru programa INTERREG VI-A Italija – Slovenija 2021–2027.

S tem se je omogočilo nadaljevanje in nadgradnja ohranjanja, raziskovanja, preučevanja in objavljanja Tartinijeve dediščine, ki je že digitalizirana na spletni strani www.discovertartini.eu. Projekt je prispeval k širšemu poznavanju Tartinijeve zapuščine v čezmejnem prostoru in med mednarodnim občinstvom, pri čemer so ključno vlogo odigrale glasbene produkcije, podprte s projektom, ter razvoj novih promocijskih ukrepov, prilagojenih potrebam trajnostnega kulturnega turizma.

Razviti vire, ki so na voljo v digitalnem repozitoriju Discover Tartini, z izkoriščanjem njegovega potenciala v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju, npr.

• za vzpostavitev čezmejnih partnerstev ali mrež sodelovanja med organizatorji potovanj vzdolž Tartinijeve poti;
• seznaniti z brezplačno razpoložljivostjo gradiv, primernih za šolsko uporabo, ne le na področju glasbenega izobraževanja;
• sprožiti nove pobude za študij in katalogizacijo z uporabo modela in vključitvijo celotnega kroga Tartinijevih prijateljev in učencev njegove Šole narodov v projekt Discover Tartini;

je perspektiva, za katero partnerstvo pričujočega projekta in njegova pričakovana razširitev ne moreta zadostovati brez konteksta kulturne politike in s tem podpore glasbenemu turizmu, ki temelji tako na glasbeni produkciji Giuseppeja Tartinija v evropskem kontekstu kot na njegovem preroškem zanimanju za popularno glasbo.

Zato danes odgovornost za skrb za zapuščino dela Giuseppeja Tartinija v svetu združuje Italijo in Slovenijo ter predstavlja trden kulturni in turistični most med državama.

Glavni dosežki projekta TARTINI BIS so bili:

• Identifikacija, digitalizacija in katalogizacija številnih novih virov, povezanih s Tartinijem;
• Objava novih raziskav o Tartinijevem delu ter njihova predstavitev na čezmejnih konferencah in simpozijih;
• Ustanovitev čezmejnega mladinskega orkestra Tartini Cross Border Youth Orchestra in nastanek izvirne skladbe za Nova Gorica – Gorica, Evrospka prestolnica kulture 2025;
• Organizacija glasbenih dogodkov, tako klasičnih kot bolj inovativne narave (Tartini Sbagliato, otroški koncerti s poenostavljenimi partiturami, Tartini Electronic);
• Širitev kulturno-turistične poti Tartini Route z novimi znamenitostmi v Benetkah in Kopru;
• Priprava dveh strategij za valorizacijo Tartinijeve kulturne dediščine (WP1) in za krepitev čezmejnega kulturnega turizma s posebnim poudarkom na klasični glasbi (WP2);
• Prenos dobrih praks iz projektov o Tartiniju na ponovno odkrivanje Miroslava Vilharja, ključne osebnosti slovenskega narodnega prebujanja v 19. stoletju.

Ključni izziv v prihodnje bo razvijanje in uporaba virov, shranjenih v digitalnem repozitoriju Discover Tartini, s ciljem njihovega kratkoročnega in srednjeročnega izkoriščanja. Med glavnimi možnostmi so:

• Vzpostavitev čezmejnih partnerstev in mrež sodelovanja med organizatorji potovanj vzdolž Tartini Route
• Večja prepoznavnost brezplačno dostopnih gradiv, primernih za uporabo v šolstvu, ne le na področju glasbenega izobraževanja;
• Spodbujanje novih pobud za raziskovanje in katalogizacijo, ki bi sledile obstoječemu modelu in v projekt Discover Tartini vključile celoten krog Tartinijevih prijateljev in učencev njegove Šole narodov.

Za dosego teh ciljev zgolj partnerstvo trenutnega projekta in njegova predvidena razširitev ne bosta zadostovala brez širšega okvira kulturne politike ter podpore glasbenemu turizmu. Ta podpora mora temeljiti tako na Tartinijevi glasbeni zapuščini v evropskem kontekstu kot tudi na njegovem preroškem zanimanju za popularno glasbo.

Zato odgovornost za skrb in ohranjanje Tartinijeve dediščine danes združuje Italijo in Slovenijo ter tvori močan kulturni in turistični most med državama.