IL SUONO DI TARTINI / TARTINIJEV ZVOK

Tartinijev vezan bolj na vokalno-diskurzivni ideal. Le upamo lahko, da bo sedanje ponovno odkrivanje italijanskih del iz 18. stoletja in belkantističnega repertoarja približalo Tartinijev slog in ga naredilo bolj razumljivega, to pa bo povečalo vrednost izvedbenih idealov in glasbenega okusa tako Tartinija kot avtorjev iz njegovega kroga. Z željo, da bi ponovno vzbudili zanimanje za Tartinija, ovrednotili njegoveglasbene stvaritve ter jihpostavili obbok drugimavtorjem tistega časa in bogati glasbeni beri njegovih lastnih učencev, ki so po vsej Evropi ponesli slog velikega mojstra, je Konservatorij iz Trsta v okviru Projekta INTERREG Slovenija - Italija 2014 - 2020 z naslovom tARTini priredil pregled glasbenih del v obliki festivala, posvečenega Tartiniju, z izjemnimi glasbenimi izvajalci. Rdeča nit je TARTINIJEV ZVOK: pridobiti glasbila iz tistega obdobja, podatke o načinih izdelave inmaterialih, iz katerih so bila izdelana, vrsti zvočnosti, barvi njihovega glasu, da bi s pomočjo izvedbe, interpretacije in ekspresivnosti glasbe iz tistega obdobja rekonstruirali njegov zvokovni univerzum. K temu ponovnemu odkrivanju je pripomoglo vrednotenje tehničnih in izvedbenih vidikov: ukrivljen violinski lok, ki je bil mehkejši od današnjega in je bil v uporabi v 18. stoletju, je ustvarjal spevnost, ki je svoja izrazna sredstva osredotočila na barvitost tona violinskega loka, artikulacijo vsakega zvoka ter raznolike odtenke ritmičnih in agogičnih sprememb. Prav Tartini bo spremenil violinski lok in dva redka primerka, ki sta pripadala mojstru in sta danes na ogled v Konservatoriju v Trstu, sta dragoceno pričevanje o vnetemu raziskovanju zvena violinskega loka in vzdrževanja zvoka. Ta zvok violine, ki je odvisen od potega z lokom in od fraziranja, ki mora po Tartinijevem mnenju slediti toku melodije, kakor bi šlo za govor, velja za eno od značilnosti njegove šole in je opazen tudi pri violončelistu Antoniu Vandiniju, zvestemu prijatelju velikega piranskega mojstra, ki po Burneyu (ki ga je slišal igrati) “igra tako, da glasbilo v njegovih rokah oživi”. Na ta način se želi občinstvu ponuditi možnost, da pobližje spozna ta prefinjeni glasovni svet, bogat z medsebojnimi povezavami, idealni svet in svet razumevanja umetnosti zvokov, v katerem so se spopadle velike glasbene eminence, največji umi poznega 18. stoletja v Italiji, ki so v Padovi lahko prisluhnili drug drugemu, se med seboj primerjali, razmišljali in raziskovali nove vidike harmonije, umetnosti zvokov in violinske tehnike.