IL SUONO DI TARTINI / TARTINIJEV ZVOK

GiuseppeTartini-kolikosegadanesizvaja?Kakoto,daje“glasbeni mojster narodov”, kakor ga je poimenoval astronom De Lalande leta 1769, danes tako slabo poznan in da se njegove stvaritve tako redko izvajajo glede na svetovni sloves in na razširjenost, ki jo je doživljal za časa življenja? Zaradi mednarodnega obtoka njegovih skladb, vpliva na druge skladatelje, izvirnosti del padovskega kroga glasbenikov, vezanih na baziliko svetega Antona Padovanskega (Vallotti, Callegari, Vandini, Bissoli, Guadagni....), kjer je bil Tartini od leta 1721 “koncertni vodja” ter stikov prek pisem ali osebno s kulturniki in intelektualci tistega časa je bil Tartini vodilna osebnost v Evropi osemnajstega stoletja. Kljub slavi pa sta sistematično preučevanje njegovih del in zlasti spoštljivo vrednotenje njegovega skladateljskega dela, tudi z vidika izvajanja, še danes pomanjkljiva. Preseneča skromna prisotnost njegovih glasbenih del v koncertnih dvoranah, tudi glede na to, da Tartinijevo ime, za razliko od skladateljev, kakršen je Vivaldi, po smrti ni bilo pozabljeno. V soju legend in anekdot, ki so se v 19. stoletju začele širiti v zvezi z njegovo osebnostjo in dogodki iz njegovega življenja, se je izgubil najpomembnejši vidik njegovega glasbenega ustvarjanja in poučevanja. Temu so se pridružili drugi dogodki iz konca 19. stoletja, kot so domoljubne proslave ob obletnici rojstva in odkritje spomenika Tartiniju na trgu v Piranu, četudi je bilo prav to povod za začetek zbiranja dokumentacije in nadaljevanje zgodovinopisnih študij o njegovem življenju. Nekaj namigov na njegova glasbena dela je zaslediti na začetku 20. stoletja v priredbah, kot so Pastorale Ottorina Respighija ali dve skladbi z naslovom Tartiniana Luigija Dallapiccole, vendar pa se ime velikega mojstra ohrani v spominu, njegove glasbe pa se ne izvaja vse do poznega 20. stoletja. In vendar je imel Tartinijev glasbeni svet različne, pomembne odtenke. Sodobniki so njegovemu krogu priznavali enovitost stilističnih idealov in interpretativnih okusov. Njegova skladateljska načela, kjer je melodična linija zasnovana kot pogovor, so predhodnica razčlenjenosti na stavke (kar je očitno zlasti pri simfonijah za godala iz njegovega zadnjega obdobja), ki so osnova Haydnovega in Mozartovega klasičnega zapisa. Tudi čudovita spevnost počasnih tempov Tartinijevih skladb, ki so jo opevali njegovi sodobniki in ki je pozneje odprla vrata italijanskemu instrumentalnemu modelu, ki se bo razmahnila s Paganinijevimi skladbami, ne bo zadoščala za ohranitev velikega mojstra v repertoarjih. Če težave poenostavimo, se lahko vprašamo, zakaj se danes izvajajo Vivaldijevi koncerti in ne Tartinijevi? Morda zaradi naključnih in zgodovinskih dogodkov, brez dvoma zaradi kapilarne razpršenosti uredniškega dela pomembnih založb, ki so se ukvarjale z Vivaldijevimi skladbami, pa tudi zato, ker je Vivaldijev glasbeni slog zagotovo bolj enostaven, sporočilen in neposreden v primerjavi s Tartinijevim prefinjenim in zapletenim. Morda tudi zato, ker so pri ponovnem odkrivanju instrumentalne glasbe “rdečega duhovnika” od prvih desetletij 10. stoletja dalje, njegovi zapisi pripomogli k vrednotenju instrumentalne glasbe, ki je bilo značilno za tisto obdobje, tako da je mogoče Vivaldijev slog šteti kot bolj violinistično-instrumentalnega, medtem ko je TARTINIJEV ZVOK