Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

8 5. Tartini piše Giovanniju Battisti Martiniju Pre astiti o e in velecenjeni gospod, v najhuj i naglici odgovarjam na Va a vpra anja. Zelo sem zaposlen in e nekaj dni bo tako; to je razlog, zaradi katerega nisem e izpolnil svoje obljube. Ampak bodite brez skrbi, astiti gospod, v nekaj dneh se bom re il dela in bom opravil, kar sem obljubil. Sprejmite za zdaj to, kar Vam lahko dam, obenem pa Vam obljubljam, da Vam bom o tem e veliko podrobneje pisal. Študirajte in dajte e drugim prou iti, da bi dobili nova, e pomembnej a vpra anja, saj je le z vpra anji resnica veliko bolj razvidna. Ampak zagotavljam Vam, da najve je te ave, ki bi mogle oporekati mojemu sistemu, e zelo dobro poznam, in ne verjamem, da bi mu drugi znali ustrezno oporekati. Jaz sam bom neko to storil in takrat boste videli mojo iskrenost in obenem resnico. Za zdaj potrju- jem svojo vse ve jo vdanost, pre astiti o e, in ostajam Va poni ni, vdani in hvale ni slu abnik Giuseppe Tartini Padova, 10. december 1730 K prvemu vpra anju Da omenjena glasbila, in sicer trobenta, troba 9 in lovski rog, delujejo naravno in ne umetno, je tako o itno, da o tem ni treba razpravljati. Res pa je, da mora umetno prilagajanje glasbila slediti mo nostim njegovega naravnega delovanja, in sicer tako, da podalj amo trobente in lovske rogove na tak na in, da se najni je valovanje zraka, torej najni ji ton glasbila, raz iri po vsem zvene em telesu. To napravimo umetno, vse drugo je odvisno od naravne nujnosti dolo enega zvene ega telesa, in to dr i kot pribito, saj ni, ga e ni bilo in nikoli ne bo loveka, ki bi iz teh glasbil izvabil druga ne tone od tistih, ki izhajajo iz naravne nujnosti. A zaradi tega ne moremo re i, da na elo tega delovanja izvira iz umetnosti, saj besedo umetnost tu bolj izrabljam, kot pa uporabljam v pravem pomenu. Če vsako od teh dveh glasbil podalj amo ali skraj amo, namre ne bo druge razlike razen v ni ini in vi ini osnovnega tona, torej nima umetnost pri tem druge vloge, kakor da dolo i osnovno uglasitev. Vse drugo ostaja enako, nespremenjeno in nujno ka- kor vedno. A to dejstvo je toliko bolj o itno pri trobi, ki jo lahko bolje preizkusimo. Če damo temu zvene emu telesu druga no obliko, bodisi okroglo bodisi ovalno, kvadratno ali piramidno, kakr na je, bo vselej enako in u inek bo vedno enak. Še ve : obrnite trobo narobe, tako da je vrat glasbila naslonjen na tla, in za nite polagati prste na struno blizu mosti ka: u inek bo enak. In e ve : vzemite violon in k najvi ji struni prislonite prst s strani, kot pri trobi, ne da bi pritisnili na struno, in u inek bo enak. In e ve : ez mizi- co, ez kamen, ez kovino napnite struno, naslonjeno na kak mosti ek. Prislonite prst s 9 Troba oz. nunsko godalo, v izvirniku tromba marina, je kordofon z eno struno (op. prev.).