Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

18 telesu in posledi no v zraku, da bi skupaj zdramila du o, da bi zaznala zvok in tone. Med strokovnjaki ni razhajanj. Trdijo, da je treba na zvene em telesu povzro iti ponavljajo e se nihanje njegovih najmanj ih sestavnih delov, e so le pro ni, ti pa z enako energijo in frekvenco zanihajo zrak in ravno tako zatresejo njegove najmanj e pro ne delce ter nanje prenesejo enake nihaje. Število teh nihajev v dolo enem asovnem okviru je ravno tako dolo eno, a ga lahko izrazimo z znanim tevilom. Poleg tega fiziki menijo, da se tevilo nihajev, ki jih povzro imo v zvene em telesu in v zraku, natanko izra a v samih strunah, ki so pove ini kovinske, pod pogojem, da sta njihova debelina in napetost v nekak nem obratnem sorazmerju z njihovo dol ino, to sorazmerje pa se dolo i s preizku anjem in povezovanjem s strogimi zakoni geometrije. Opa ajo torej, da dve struni, ki sta si v vsem enaki, razen v dol ini, pri tem pa je ena dvakrat dalj a od druge, dajeta dva razli na tona, saj kraj a struna zveni oktavo vi e kot dalj a. Ker pa so fizikalni zakoni pro nih teles po- polnoma zanesljivi, vemo, da kraj a struna ustvari dva nihaja v enakem asu, kot dalj a struna ustvari en sam nihaj. Od tod izhaja, kakor vsakdo ve, da razmerje dva proti ena tvori oktavo; tevili dve in ena pa ozna ujeta tudi pripadajo e tevilo so asnih nihanj. Mojstri geometrije torej ugotavljajo, da zato, da bi zazvenela oktava nad osnovnim tonom, i emo take spremembe na igranem zvene em telesu, ki bi v zraku (tj. sredstvu, ki prena a zvok v uho) ustvarile ustrezno tevilo nihajev. Enako se dogaja v vseh zvene ih telesih in v tem primeru tudi na dveh strunah, e bi ju hoteli uglasiti v kvinti. Nujno je, da je ena struna dolga toliko kot dve tretjini druge in ta bo ustvarila dva nihaja, medtem ko bo druga ustva- rila tri. Ve je tevilo nihajev bo vselej ustvarilo najvi ji ton. Če to sprejmemo in bi Va e blagorodje katerega koli fizika vpra alo, kako je mogo e, da je isti zvok lahko mo nej i ali ibkej i, oziroma po doma e, kar manj i ali ve ji, piano ali forte, bo ta kaj hitro odgovoril, da je velikost ali majhnost zvoka odvisna od irine in o ine valov, ki jih zvo no telo pri tem oblikuje v zraku, kakor se na mirni gladini oblikujejo valovi, ko v vodo vr emo kamen ek. Nedvomno so vi ina in ni ina zvoka oziroma razli ne tonske vi ine odvisne od dolo enega tevila nihajev, v asu trajanja teh nihajev pa zveni isto sozvo je tonov razli nih vi in. Če to teorijo prenesemo na na primer in na tiste okrogle valove, ki po mnenju Va ega blago- rodja izra ajo tri znane zvoke, ki jih je ustvaril Va domiselni poizkus in so izra eni s tremi ravnimi rtami v krogu, ki lahko, e jih zagibljemo, proizvedejo [Besedilo se prekine sredi strani, ni raztrganin.]