Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

15 PISMA razmerjem, ki je med vsemi razmerji najpopolnej e, bi se morala vsa razmerja tega za- poredja tudi kon ati z istim dvojnim razmerjem. Torej se delitev ne zaklju i pri tevilu 6, kot pravi Zarlino, 13 temve pri tevilu 8, in tako med 4 in 8 ne bo ni manjkalo, kar pri tevilu 6 ni dr alo, saj med 4 in 6 ni dvojnega razmerja, temve tripolovi no. Na e ve na inov se deli etrto dvojno razmerje, saj se med teviloma 8 in 16 vrstijo tevila 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15. Iz te zadnje delitve je jasno razvidno, da v na i lestvici manjka en len, saj to sestavlja osem lenov in sedem stopenj oziroma razdalj, naravna lestvica pa ima devet lenov in osem razdalj oziroma stopenj. Poleg tega je velika razlika med samimi razmerji, ker je med tretjim in etrtim lenom na e lestvice polton v razmerju 16 : 15, v naravnem zaporedju pa je tam razmerje 11 : 10. Med etrtim in petim le- nom na e lestvice je ton v razmerju 9 : 8, v naravnem zaporedju pa je to razmerje 11 : 10. Med petim in estim lenom na e lestvice je ton v razmerju 10 : 9, v naravnem zaporedju pa je to razmerje 13 : 12. Med estim in sedmim lenom na e lestvice je ton v razmerju 9 : 8, v naravnem zaporedju pa sta dve razmerji: prvo je 14 : 13, drugo pa je tisto, ki manjka v na i lestvici, in sicer 15 : 14. Ena najpomembnej ih ugotovitev, do katerih je treba priti pri opazovanju naravne lestvice, je ta, da je med njenim etrtim in prvim lenom enajstosminsko razmerje, kar popolnoma upravi eno in o itno onemo- go a uporabo kvarte, saj bi se glede na to, da se drugo dvojno razmerje deli najprej na kvinto spodaj in nato na kvarto zgoraj, narava sama nemudoma postavila na glavo, e bi kvarto postavili pred kvinto, to no tako, kot je v na i lestvici, v kateri je med prvim in etrtim lenom tiritretjinsko razmerje, torej ista kvarta, ki protirazumsko in protina- ravno omogo a, da se na tem mestu e lahko uporabi ton. Iz iste naravne lestvice lahko izpeljemo e eno ugotovitev, da bi razkrili glavni vzrok za prijem proste septime, ki torej ne nastopi z ligaturo in ni pripravljena, kakor se to po ne pri vsaki disonanci. Septima, ki jo uporabimo na ta na in, ima nad svojim osnovnim tonom vedno veliko terco: nad veliko terco je mala terca, nad to pa e ena mala terca, ki tvori septimo. Zatorej ni samo mogo e, temve je nujno, da se tako uporablja, kajti sicer ne bi bila disonanca, ampak isto prava konsonanca, saj izhaja iz tretjega dvojnega razmerja in je osnovni ton torej 4, 5 s 4 tvori veliko terco, 6 s 5 tvori malo terco in 7 s 6 tvori drugo, manj o malo terco. Če na embalu ali orglah 7. len ni pravilno ugla en, je to pomanjkljivost instrumentov, in ne narave, ki je znala vsako stvar postaviti na svoje mesto, mi, ali bolje, prvi utemeljitelji pa tega al niso upo tevali ali pa niso razumeli. 5) Monokord je treba razdeliti tako in ni druga e: 1 celotna struna, ½ polovica, ⅓ tretjina, ¼ etrtina, ⅕ petina itn. In tako se postopoma spu amo do najmanj e vred- nosti, ne da bi zgre ili zaporedje tevil, saj sta nas tako nau ila in nas e u ita narava sama na omenjenih instrumentih in neizprosni vrstni red tevil, ki si tako sledijo. 13 Prim. Claude V. Palisca, »Zarlino, Gioseffo«, v: Ng.