Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

14 tritonus. Skratka, naleteli bomo na stotine drugih re i, ki ka ejo na na e napake, kot to prikazuje naslednja lestvica: konsonančna septima različna uglasitev & ? w w w w w w w w w w w w w w wn w w# w 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 s e t t i m a c o n s o n a n t e i n t o n a z i o n e v a r i a ottava quinta quarta terza maggiore terza minore seconda maggiore seconda minore tuono frà tuono frà tuono frà tuono frà tuono frà tuono frà tuono frà tuono frà semituono frà semituono frà 2 · 1 3 · 2 4 · 3 5 · 4 6 · 5 7 · 6 8 · 7 9 · 8 10 · 9 11 · 10 12 · 11 13 · 12 14 · 13 15 · 14 16 · 15 17 · 16 18 · 17 polton med 18 ∙ 17 polton med 17 ∙ 16 ton med 16 ∙ 15 ton med 15 ∙ 14 ton med 14 ∙ 13 ton med 13 ∙ 12 ton med 12 ∙ 11 ton med 11 ∙ 10 ton med 10 ∙ 9 ton med 9 ∙ 8 mala sekunda 8 ∙ 7 velika sekunda 7 ∙ 6 mala terca 6 ∙ 5 velika terca 5 ∙ 4 kvarta 4 ∙ 3 kvinta 3 ∙ 2 oktava 2 ∙ 1 1) Pri trobentah, trobi in lovskih rogovih je urejenost harmoni nega zaporedja prej stvar narave kot umetnosti. 2) Urejenost tevil dokazuje potrebo po takem zaporedju. 3) Število moramo razumeti kot geometrijsko vsaj v osnovi; osnova pa je dvojno raz- merje, saj narava samo podvaja ali mno i dvojno razmerje, potem pa ga harmoni no deli, kjer je to mogo e. 4) Zato je prvo dvojno razmerje nedeljivo, saj med 1 in 2 ni nobenega drugega tevila. Drugo dvojno razmerje se deli med 2 in 4, saj na sredi le i 3, ki z 2 ustvari kvinto, s 4 pa kvarto oziroma s prvo ustvari tripolovi no razmerje in z drugo tiritretjinsko. Tretje dvojno razmerje se deli na ve na inov, saj si med 4 in 8 sledijo tevila 5, 6 in 7; tevili 4 in 5 ustvarita pet etrtinsko razmerje ali veliko terco, 5 in 6 ustvarita estpetinsko raz- merje ali malo terco, 6 in 7 ustvarita sedem estinsko, 7 in 8 pa osemsedminsko razmerje, zadnji dve pa sta pravi in legitimni sozvo ji, ki ju niso poznali ne gr ki ne latinski pisci in e manj tisti Italijani, ki so se sklicevali na gr ki sistem. Narava ne ustvari ni esar, kar bi bilo odve no ali pomanjkljivo. Če ti dve razmerji obstajata pri vseh treh glasbi- lih, ki smo jih omenili zgoraj in so naravna oziroma pri njih deluje samo narava, sta ti razmerji torej nujni in nista pogre ljivi. In e je res, da se mora vsaka stvar, ki se za ne v popolnosti, tudi kon ati v popolnosti, velja, da e se naravno zaporedje za ne z dvojnim