Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

13 PISMA polovi no razmerje je kakor 2 proti 3, in tako se nujno ustvari niz tevil 1  �  2  �  3  �  4; torej dvojno, tripolovi no in tiritretjinsko razmerje. Aksiom je pravilen in zanesljiv v katerem koli nizu razmerij. Če predpostavimo vse to, je delitev monokorda lahko razumljiva. Struna je ena sama, ozna imo jo s tevilko 1 in pomeni istozvo je, ki ni in ne more biti sozvo je. Če je sozvo je razmerje med dvema neenakima zvokoma, ne bosta ne dva enaka zvoka ne en sam zvok nikdar ustvarila sozvo ja. Z 1 je treba nujno preiti na 2, kar pomeni, da se struna 1 razdeli na dva dela, vsak od teh delov pa je v dvojnem razmerju do cele strune, torej v oktavi. Ker sta oba dela enaka, saj je struna razdeljena na dve polovici, sta istozvo na in ne tvorita sozvo ja. Dvojno razmerje je torej prvo med vsemi sozvo ji, saj je tevilo 2 prvo tevilo po 1. Prav tako je dvojno razmerje ve je od vseh naslednjih, saj je razdalja med 1 in 2 ve ja kot razdalja med 2 in 3 oziroma je polovica strune dalj a od tretjine iste strune. In eprav je razlika med 1 in 2 enaka ena in je razlika med 2 in 3 prav tako ena, ti dve razliki vendarle nista enaki, saj prva enica pomeni polovico, druga enica pa pomeni tretjino, kot bomo takoj videli. Po delitvi strune na dva enaka dela sledi delitev iste strune na tri enake dele, saj tevilo 3 sledi tevilu 2. Vsak od teh treh delov je v tripolovi nem razmerju z oktavo cele strune, torej v intervalu kvinte, in so istozvo ni, saj so enaki. Uglasitev teh dveh razmerij je v praksi naslednja: oktava kvinta ? w w w 1 2 3 ottava quinta un terzo della corda la metà della corda il tutto della corda 1 cela struna 2 polovica strune 3 tretjina strune Delitvi strune na tri dele sledi delitev iste strune na tiri dele, saj tevilu 3 sledi 4. S to delitvijo se ustvari tiritretjinsko razmerje, torej kvarta, ki pa se vselej vzporeja in povezuje s predhodnim tevilom delov strune, torej s 3, kar pomeni Gsolreut, 12 saj je treba iskano koli ino vedno vzporediti z zadnjo ugotovljeno koli ino. Nato se s 4 preide na 5 in tudi struna se razdeli na pet enakih delov, iz esar nastane pet etrtinsko razmerje, torej velika terca, ki se primerja s 4. Na ta na in nadaljujemo, dokler ho emo: delimo in vzporejamo, in tako odkrivamo grozne napake, v katere je ovita na a uboga glasba bo- disi zaradi pomanjkanja mnogih sozvo ij, ki jih sploh ne pozna, bodisi zaradi dolo anja uglasitve tevilnih tonov, ki so v resnici povsem razgla eni. Zaradi tega bomo odkrili, da je septima konsonan na, da v lestvici manjka en ton in da je etrti ton na e obi ajne du- rove lestvice razgla en, zaradi esar med etrtim in sedmim tonom iste lestvice nastane 12 To pomeni ton g, poimenovanje pa izhaja iz heksakordalnega sistema (op. prev.).