Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

11 PISMA ? w w w re mi fa 12 ÷ 11 11 ÷ 10 132 110 6 ÷ 5 22: Vsota je enaka v obeh sistemih. A jaz trdim, da je tako glede urejenosti kot glede izbire poltona mi, fa v gr kem sistemu o itna napaka, nasprotno pa je moj sistem popol- noma urejen ter razmerje povsem ustrezno in edino pravilno, saj sledi naravnemu redu tevil in naravni nujnosti, ki nezaznavno vodi od ve jega k manj emu po stopnjah, ki imajo to no dolo eno koli ino, kot lahko razberete iz sistema, ki ga imate pred seboj. Jaz torej ne pravim in ne bom nikoli trdil, da so se Grki zmotili glede koli ine razmerij. Trdim pa in ponavljam, da so se glede urejenosti, polo aja in izbire razmerij presneto motili, kakor so se motili, ko so izpustili dve poznani sozvo ji, ki nastaneta pri delitvi tiritretjinskega razmerja oziroma kvarte, in stopnji na tonski lestvici, ki ustrezata taki delitvi, kakor predvideva sistem, ki ga imate pred seboj. Potrjujem torej, da z razmerja 10 : 9 nikakor niso mogli presko iti na razmerje 16 : 15 in nato na 8 : 9. Urejenost tevil temu popolnoma nasprotuje in skupaj s tevili tudi fizi ni svet ter jasni dokazi poskusov z omenjenimi glasbili. Števila zahtevajo, da tevilu 10 sledi 11 in temu sledi 12. In e smo do 10 pravilno teli: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, ni jasno, zakaj bi morali nadaljevati z zgoraj omenjenim zaporedjem in bi namesto 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 za eli nepre- mi ljeno teti 16 : 15, 9 : 8 : 10 : 9 : 8, 16 : 15, pa e to iz iste samovoljnosti in brez pravega vzroka, in kar je najslab e, pri tem bi ponavljali tista razmerja, ki se jim narava izogiba, ker ne mara nepotrebnega. Fizi ni svet temu popolnoma nasprotuje. Dovolj je, da mojo trditev preizkusite z ute mi in boste videli, da so, e na neko struno drugo za drugo postopoma obe ate enako te ke ute i in prou ujete zvoke, ki jih ob tem oddaja, proti vi jim tonom razdalje med njimi vse kraj e, a pravilno urejene, saj narava potrebo po vse ve ji sili, ki je nujna za doseganje vi ine, nadomesti z vse kraj imi razdaljami. Kako se torej sklada z naravo gr ki sistem, v katerem poltonu v razmerju 15 : 16 sledi celi ton v razmerju 8 : 9 in se tako nadaljuje do najvi jega tona? V mojem sistemu takega nereda ne boste na li, prav nasprotno: pri postopu navzgor, pri katerem je iz stopnje v stopnjo potrebna ve ja sila, so razmerja vse manj a in si sledijo v tak nem zaporedju, da bi te ko na li bolj e- ga. Omenjena glasbila pa so sama po sebi dovolj jasna in ne potrebujejo nadaljnjega preverjanja. Drugo vpra anje, ki mi ga postavljate, o geometrijskosti tevila, se razre uje samo od sebe, ker se nana a na urejenost tevil v njihovi izvorni obliki, ki je po mojem mne- nju zaporedje dvojnih razmerij 1 : 2, 2 : 4, 4 : 8, 8 : 16 itd., kar je seveda geometrijsko zaporedje. Delitev strune na monokordu, a ne taka, kot nas u ijo anti ni in sodobni strokovnjaki, temve delitev, kot jo pojmujem jaz, torej cela struna, 1, polovica strune, polovica, tretjina strune, tretjina, etrtina strune, etrtina itd., je zadostna razlaga resni-