Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

58 Traktat so takoj poslali v glavna evropska kulturna sredi a, kjer je spro il val kritik in nasprotovanja: Serre je ocenil, da je napa en in neprakti en. Izid drugega teoreti nega dela De’ principî dell’armonia musicale contenuta ne diato- nico genere je bil najavljen brez posebnih uvodov. Nekoliko pred tem je Martini poslal v Padovo neobjavljeno razpravo, 134 ki jo je Tartiniju izro il Vallotti. Njenega naslova in vsebine ne poznamo. Nekaj indicev razberemo v Valottijevem pismu Martiniju, v katerem pi e o pravkar prejeti razpravi, ki obravnava “platonska telesa” in “rabo geometrijskega sorazmerja”. 135 Obe pismi nosita isti datum, zato se gotovo nana ata na isto delo: [Padova, 9. marec 1766] [...] o e mojster Vallotti mi je izro il Va o mojstrsko disertacijo, ki ste mi jo poslali v dar, astiti gospod. Iskreno se Vam zahvaljujem zanjo, saj je to prepri ljivo znamenje, da me ohra- njate v lepem spominu. [...] Kaj kmalu bom objavil razpravo o resni nih po elih diatoni nega rodu. Kon al sem jo e ve kot dve leti tega, vendar sem elel, da jo pred objavo temeljito pregledajo po vsej Italiji, in prestala je prav vsak preizkus [...] Po objavi dela De’ principî se je violinist moral ponovno spopasti s kritikami v evrop- skem akademskem svetu, tako kot se je e zgodilo s prvo razpravo. Tartini je bil vedno bolj prepri an v svoj prav, zavra al je kritike iz Francije in delil svoje razo aranje z Martinijem v tevilnih pismih v letih 1767 in 1768. Redovnik je spet dokazal, da je imel s Tartinijem precej nje potrpljenje. Zdi se, da sta se violinistova vzkipljivost in dolgoveznost v zadnjih letih ivljenja e poslab ali. Tartini je bil popolnoma zatopljen v svoje teoreti no razglabljanje in je v Martiniju na el prizanesljivega, razumevajo ega in nepristranskega sogovornika, eprav se je mnogo dopisovalcev in skupnih znancev negativno odzvalo na violinistove teorije in na njegov zna aj. 136 Prijateljstvo med tema dvema velikima predstavnikoma italijanske glasbe 18. stoletja se je utrdilo s pomo jo kakih sto pisem. Njun prijateljski odnos je bil v asih svojevrsten, saj je pogosto “bolonjski u enjak prevzemal vlogo magistra , ki mu je bilo zapleteno mozganje discipulusa tuje. Slednji se je vztrajno kazal v tej vlogi … toda le z besedami.” 137 Izmenjevala sta si usluge in mnenja o vsakdanjih drobnarijah ter velikih temah. Korespondenca je dragocena, ker je v njej, kot pi e Tartini v enem zadnjih pisem, “vladata zaupanje in sr na iskrenost, ki naju obvezujeta, da si ne prikrivava 134 Vallotti omenja razpravo v pismu Martiniju: [Padova, 9. marca 1766] “najlep e se Vam zahvaljujem za Va o nadvse u eno razpravo [...], pred leti sem tudi jaz jemal v po tev platonska telesa [...] in rabo geo- metrijskega sorazmerja.” I-Bc, S5498. 135 I-Bc, S5498. 136 Gl. Balbijeva, Paoluccijeva in Vallottijeva pisma v I-Bc. Paolucci je v pismih Martiniju opisal Tartinijev zna aj, prim. Vatielli, 1917: str. 49–54. 137 Cavallini, 1980: str. 124.