Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

57 UVOD da sta oba potrdila svojo razpolo ljivost, in na podlagi tona ter vsebine pisma lahko sklepamo, da se dopisovanje v prej njih letih ni prekinilo. Verjetno se je nekaj pisem izgubilo. Tartini je upal, da bosta Balbi in Martini pregledala besedilo fizikalno-matemati - nega zna aja v skladu z lastnimi zmo nostmi. Že na samem za etku pa so se pojavili prvi nesporazumi. Tartini je ve krat podvomil, da je bil Balbi resni no soudele en pri obravnavi razprave, kar je bilo zanj temeljnega pomena. Martini naj bi imel postransko vlogo, saj naj bi matematiku pomagal tako, da bi mu “od asa do asa potrdil prakti ne glasbene primere”. 131 Po enem letu, kar je bil rokopis poslan, se je e vedno zdelo, da ima glasbenik ve pripomb kot pa matematik, zato je Tartinijev ton postal nespo tljiv: [Padova, 14. april 1752] [...] Glede na naravo doslej zastavljenih vpra anj [...] se mi zdi nemogo e, da bi jih zastavil astivredni gospod doktor Balbi. Poznam ga kot globokega loveka, ki vselej takoj preide k bistvu. Moja razprava ni namenjena ne za tisk ne za glasbeno prakso: njen namen je dokazati kvadraturo kroga s pomo jo tretjega tona [...] Ali se v pretres vzame to bistvo ali pa ne. Če se ne, je pregledovanje brez pomena, in vendar sem zdaj odgovoril na dve vpra anji, ki ne vodita k nobenemu sklepu, ne za ne proti. Če pa se vzame v pretres bistvo, zastavljena vpra anja (razen prvega, seveda) tega nikakor ne zadevajo. [...] V naslednjem pismu se je sku al opravi iti, 132 vendar je med njim in Martinijem ostala dolo ena mera napetosti. Tartini je bil v svojih zahtevah vedno bolj vztrajen in nestrpen, odgovori iz Bologne pa so bili vse redkej i. Tartini se je ponovno opravi il, a nesporaz- umi niso bili odpravljeni; obravnava se je tako zaklju ila, ne da bi se stali i zbli ali. 133 Naslednjega leta se je violinistov u enec, grof Decio Agostino Trento, ponudil, da fi- nan no podpre izid Razprave o glasbi, ki temelji na resni ni znanosti o harmoniji, v kateri so zbrane, seveda nekoliko spremenjene in popravljene, teme, ki so bile predsta- vljene v obravnavani korespondenci. Ka e, da trenja niso skalila odnosa med Martinijem in violinistom. Tartini se je o tem prepri al, preden je poslal nekaj izvodov v Bologno: [Padova, 1. februar 1754] [...] Va e dobrohotno pismo me je odre ilo najhuj ih skrbi, ki lahko tarejo loveka. Priznam, da sem Vam storil krivico, ker sem pomislil, da sta z gospodom doktorjem Balbijem morda u aljena, ker vama iz nemarnosti toliko asa nisem pisal, in sem za trenutek temu pripisal vzrok za Va o zamudo pri odgovoru. Vendar me je e samo misel na to grozno trpin ila. Bog bodi zahvaljen, oba mi bosta e naprej naklonjena in me bosta e podpirala. 131 Pismo t. 76. 132 Pismo t. 93. 133 Za natan no analizo korespondence Martini-Tartini v tem obdobju gl. Barbieri, 1990: str. 173–189.