Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

56 Cenim Pollenija, 123 opata Contija, 124 Rivo, 125 Riccatija, 126 Suzzija, 127 in eprav so vsi odli ni, ni nih e primeren zame. [...] Deset let kasneje nam drugo pismo Balbiju nekoliko pojasnjuje, zakaj je violinist iskal mnenje in oporo izven Padove: trdi, da se z izjemo Riccatija, kateremu ho e izro iti nekoliko bolj izdelano verzijo traktata, ne more zanesti na Padovance iz skriv- nostnih razlogov, ki jih ne gre zaupati papirju. 128 Padovanski filozofi in matematiki, s katerimi je Tartini obiskoval mestne akademije in znanstvene kro ke, so mu o itno nasprotovali. Med letoma 1741 in 1751 se ni ohranilo nobeno pismo med Tartinijem in Martinijem: to je edina ve ja vrzel v njuni korespondenci. Ko se Tartini znova ogla- si, najavi, da namerava poslati svoj v Bologno poslati neko svojo razpravo, 129 da bi ga Martini in Balbi skupaj pregledala. V pismu z dne 2. aprila 1751 130 izra a zadovoljstvo, 123 Poleni, Giovanni (1683–1761). Bene ki matematik, fizik in in enir. Z drugimi intelektualci (Andrea Memmo, Apostolo Zeno, Scipione Maffei, Antonio Conti in e mnogi drugi) je obiskoval kro ek konzula Josepha Smitha, ki je okrog sebe zbiral napredne duhove zgodnjega razsvetljenstva. Leta 1711 je zasedel katedro astronomije in meteorologije v Padovi in doktoriral more nobilium iz filozofije in medicine v Bene kem kolegiju. Bil je lan Sacro collegio dei medici e filosofi v Padovi in tevilnih italijanskih ter evropskih akademij. Prim. Casellato in Sitran, 2002: str. 203–226. 124 Conti, Antonio (1677–1749). Padovanski fizik, matematik, zgodovinar, filozof in dramatik. Z imenom opat Conti je zaslovel kot razsodnik v sporu med Leibnizem in Newtonom glede izuma infinitezi- malnega ra una. Po dolgem bivanju v Angliji in Franciji se je vrnil v Bene ijo, kjer je ostal do smrti. Prim. G. Gronda, “Conti, Antonio”, v Dbi. 125 Riva, Lodovico (1696–1746). Bene ki filozof, fizik in astronom. Bil je docent za astronomijo in meteorologijo (1719–1720), kasneje je s Suzzijem obiskoval te aj analize Jacopa Riccatija. Prim. Casellato in Sitran, 2002: str. 79–83. 126 Kot dopolnilo imenom na seznamu bi lahko omenili e Jacopa Riccatija. Tartini si je e mnogo let kasneje dopisoval z njegovim sinom Giordanom, s katerim sta razpravljala o vpra anjih glasbene teorije. O e Jacopo (1676–1754) je bil slaven matematik iz Trevisa, sin Giordano je prav tako tudiral matematiko, vendar se je kasneje ukvarjal tudi s fiziko, arhitekturo in glasbo. Glede odnosa med Giordanom Riccatijem in Tartinijem prim. Del Fra, 2007 in Barbieri, 1994: str. 321–344. 127 Suzzi, Giuseppe (1701–1746). Rodil se je v Ragogni (Videm) in po prvih letih tudija v Vidmu vstopil v semeni e nekdanje opatije sv. Ciprijana na otoku Murano, kjer ga je G. F. Crivelli nau il osnov retorike, matematike in fizike. V letih 1722–23 se je z L. Rivo izpopolnil na te aju analize J. Riccatija. Postal je vladni tehni ni svetovalec in nato vodil zasebne te aje matematike (in morda tudi prava) v Benetkah. Leta 1744 mu je bila poverjena katedra filozofije na univerzi v Padovi. Posve al se je tudi kozmologiji, splo ni in nebesni mehaniki ter ra unstvu. Katedra filozofije narave se je po njegovi zaslugi razvila v pou evanje moderne fizike. Prim. Casellato in Sitran, 2002: str. 183–188. 128 Pismo t. 73. 129 Omenjeno besedilo je mogo e prepoznati kot neobjavljeni rokopis Kvadratura kroga, v katerem je Tartini na 50 straneh sku al razre iti slovito matemati no vpra anje; kot navaja Albert Pucer v delu Giuseppe Tartini : inventar zbirke = inventario della collezione : 1654–1951 , je dokument z oznako B 232 ohranjen v Piranu, prim. Pucer, 1993, str. 110; za to ugotovitev se zahvaljujem Nejcu Sukljanu, op. ur 130 Pismo t. 72.