Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

55 UVOD Vallottijevo pismo Riccatiju z dne 30. junija 1738 osvetljuje, kolik en pomen so padovanski u enjaki in glasbeniki pripisovali odkritju tretjega tona. Pismo ne samo omenja, ampak celo natan no opisuje “resonanco”, ki jo je odkril violinist. 121 Tartini je verjetno veliko let pred sestavo traktata obrazlo il Vallottiju tale pojav in njegove implikacije. Vsekakor, Tartinijev teoreti ni sistem po prvih pismih z Martinijem izgine iz nje- gove korespondence in se pojavi ele deset let pozneje. Teoreti na vpra anja so ponov- no obravnavana v pismu Paolu Battisti Balbiju z dne 14. aprila 1741. 122 Tartini se je dobro zavedal svojih vrzeli na podro ju akustike in matematike, zato se je pred objavo svojih idej elel soo iti s strokovnjaki omenjenih disciplin. V obdobju pred izidom dela je neutrudno iskal potrdila pri matematikih in fizikih, raje kot pri glasbenikih, saj je upal, da bo na el oporo “sistemu”, ki se je o itno e majal. Martini ima v teh okoli inah vlogo posrednika, saj ga Tartini mesec dni po oddaji pisma spra uje, zakaj se Balbi e ni oglasil: [Padova, 12. maj 1741] Pred asom sem Vam v pismu prilo il pismo za gospoda doktorja Balbija. Ne od Vas ne od omenjenega gospoda nisem prejel odgovora. Ker sem v pismu omenil zelo pomembno zadevo, ki Vam bo nadvse ugajala, ko boste o njej izvedeli, Vas prosim, da mi poveste, astiti gospod, ali ste pismo predali, in e ste ga, zakaj mi gospod doktor Balbi e ni odgovoril. [...] Pismo Balbiju nam razkriva, da so se violinistove teorije v desetih letih od prvih pisem Martiniju razvile in raz irile, saj se pojavljajo novi vidiki, ki jih Tartinijev sistem na za- etku tridesetih let e ni omenjal: [Padova, 14. april 1741] [...] sem odkril ve pojavov in stvarnih dokazov, ki so me razsvetlili, in ko me je glasba ponesla v vseobsegajo i fizi ni svet, sem jasno uvidel re itev vseh vpra anj, ki so se doslej matematikom zdela nere ljiva. In tako vse, kar je nesopremerljivo, postane sopremerljivo s skupno mero, bodisi diagonale bodisi kvadratura kroga, gravitacijski zakon, sile, upor itd., narava zveznosti, narava sredin in, z eno samo besedo, vrednost enega, kolikor je eno; zdi se protislovno, a je presneto res, saj tako potrjujejo teoreti ne ponazoritve in preizkusi. Iz istega pisma izvemo, da je Tartini o svojih teorijah razpravljal s tevilnimi padovanski- mi profesorji in znanstveniki, vendar se mu je Balbijeva ocena zdela temeljnega pomena: [...] A v tem primeru potrebujem loveka, ki je veliko bolj u en kot omenjena gospoda in vreden zaupanja. Po mojem mnenju to ne more biti nih e drug kot Vi, blagorodje. 121 I-UDc, Ms. 1027, str. 27. Faksimile v Barbieri, 1990: str. 210. 122 Balbi, Paolo Battista (1693–1772). Bolonjski matematik. Prim. Belvisi, 1791: str. 71–108.