Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

54 sobi, e meni, da niso dovolj solidne. Boji se namre , da bi si u enjaki ustvarili o njem zgre eno predstavo kot o nadutem in nepremi ljenem loveku, ki ru i splo no veljavne zakone v stroki. Tartini je redovniku zaupal svoje misli brez bojazni in na to je mogo e vplivalo dejstvo, da je bil Martini e zelo mlad. Iskanje soo enja na podro ju glasbene teorije je torej osnovalo dolgo korespondenco, ki je domnevno sledila sre anju v Bologni pred letom 1730. Med bolonjskimi nedatiranimi pismi je tudi Martinijevo pismo, ki zagotovo spada v to obdobje. 114 V njem pet “pripomb” odgovarja Tartinijevim pojasnilom v pismu iz leta 1730. Martini omenja debato o Tartinijevih teorijah, ki jo je imel s skupino slovi- tih glasbenikov: to so e omenjeni Giacomo Perti, Giuseppe Alberti, 115 pater Giacinto Rossi 116 in pater Ferdinando Antonio Lazari. 117 Martini ni edina avtoriteta, s katero je Tartini hotel razpravljati o svojem “sistemu”: v Padovi se je veliko teoretikov in glasbenikov zanimalo za nove teorije. Padovanska glasbe- na kapela je bila v 18. stoletju izredno pomembna, saj so v njej delovali Francescantonio Calegari, 118 Francesco Antonio Vallotti in Giordano Riccati. Calegari je na primer pre- hitel Jeana-Philippa Rameauja pri oblikovanju osnovnih konceptov harmonije v mo- dernem smislu. Toda padovanski teoretiki v nasprotju z Rameaujem niso bili dovolj hitri, da bi svoja odkritja irili s pomo jo tiska. 119 Prav to odla anje je skupaj s splo nim nasprotovanjem drzni rabi disonanc omejilo vpliv padovanske ole. 120 Podobne izjave se pojavljajo tudi v kasnej ih pismih, e posebno ko nagovarja znanstvenike. 114 I-Bc, S5242. To je v resnici eden redkih prepisov, ki jih je Martini vklju il v svojo neizmerno korespondenco. Dokument je zato pomemben, saj ga je Martini gotovo prepisal, da bi ohranil pomenljivo vsebino. Tartinijevo pismo iz leta 1730 ima podobno vsebino, zato je Martinijevo pismo po vsej verjetnosti nastalo nekoliko prej. 115 Alberti, Giuseppe Matteo (1685–1751). Violinist in skladatelj, lan bolonjske Filharmoni ne aka- demije. Leta 1709 je postal violinist bazilike sv. Petronija v Bologni, kasneje (1726) pa vodja kapele cerkve San Giovanni in Monte v istem mestu. Prim. A. D’Addario, “Alberti, Giuseppe Matteo”, v Dbi. 116 O tem redovniku, ki je bil najbr iz Bologne, nimamo podatkov. 117 Lazzari, Ferdinando Antonio (ali Lazari, uradno Lazzaro Maria, 1678–1754). G. B. Martini navaja, da je tudiral orgle (u itelj G. B. Vastamigli), violino (D. Gabrielli) in kontrapunkt (G. P. Colonna in P. Degli Antoni). Sprejeli so ga v samostan sv. Fran i ka v Assisiju, kjer se je glasbeno izpopolnil in bil najprej drugi, nato prvi organist. Ko se je leta 1702 vrnil v Bologno, so ga imenovali za vodjo kapele cerkve sv. Fran i ka; to je opravljal do 19. dec. 1705, ko je prosil za slu bo v cerkvi Santa Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah. Prim. E. Pasquini, “Lazzari, Ferdinando Antonio”, v Dbi. 118 Prim. Barbieri, 1990: str. 199–221. 119 Vallotti je sprva na rtoval izid svojega dela Della scienza teorica e pratica della moderna musica (Padova, 1779) v tirih knjigah, vendar je iz la le prva, ki se ukvarja z znanstvenimi osnovami glasbe. D. M. Federici, Sopra la vita e gli studii del Conte Giordano Riccati (Benetke: Coletti, 1790), str. 11: “[Giordano Riccati] se je seznanil z Vallottijem in ga e od leta 1735 [...] v pismih [...] spodbujal, da bi nam dal knjigo, ki bi zadostila javnemu povpra evanju [...] Vallotti je sprejel plemeniti na rt, a se je dela lotil prepozno, da bi ga zaklju il. Izdal je samo prvo knjigo o svoji glasbeni vedi, in to ele leta 1779.” Prim. tudi Barbieri, 1987: str. 173–209. 120 Barbieri, 1990: str. 199.