Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

53 UVOD V pismu z dne 31. marca 1731 106 sta poleg prvih informacij o Tartinijevi skladateljski dejavnosti 107 prisotni e dve imeni iz bolonjskega okolja: Antonio Maria Azzoguidi 108 in Giacomo Antonio Perti 109 . Tartini je minoritu Azzoguidiju, ki je pri el pridigat v Padovo, zaupal pismo za Martinija. Perti, vodja kapele bazilike sv. Petronija, pa je spadal v skupi- no strokovnjakov, ki jim je Martini predlo il Tartinijeve fizikalno-matemati ne teorije. Te je violinist z narejeno skromnostjo ozna il za “frascherie” (v slov. neumnosti). 110 Urednica posodobljenega kataloga Martinijeve korespondence, Anna Schnoebelen, je postavila pod vpra aj datum starej ega pisma (10. december 1730), ker so v njem vpra anja, ki so se pojavila ele kasneje. 111 Ka e, da Schnoebelenova ni poznala pisma, ki je nastalo naslednje leto in se danes nahaja na Dunaju: to odpravlja vsak dvom glede datacije, saj prelo i za etek oblikovanja violinistove teoretske misli na prva padovanska leta, takoj po vrnitvi iz Prage. Zgodnej a datacija pisma tako ozna uje neko prvo ob- dobje, ko je violinist e razvijal svoje teorije in je o tem pisal uglednemu Martiniju, da bi jih pregledal. Tartinijeva pojasnila “pripombam” 112 obravnavajo tematike, ki se kasneje pojavijo tudi v traktatu in o katerih so evropski u enjaki takrat iroko razpravljali. To so na primer principi, po katerih se ravna harmonija, pa tudi kvantiteta in kvaliteta tonov ter poltonov. V pismu e ni omenjena “kvadratura kroga”, ki bo kasneje v sredi u Tartinijevega sistema. Martini je bil e takrat cenjen strokovnjak za staro glasbo, kon- trapunkt in harmonijo, zato je bil odli en dopisovalec. Ob utek imamo, da je Tartini spro eno posredoval redovniku svoje ideje in da je bil njun odnos e precej zaupen. Tartini v pismu iz leta 1730 prosi Martinija, naj on in im ve ljudi pregleda njegov sistem, da bi lahko prejel “nova, e pomembnej a vpra anja”; v pismu iz leta 1731 pa je videti v zadregi in nekoliko prestra en, ko izve, da so o njegovih teorijah debatirale oseb- nosti Pertijevega formata. 113 Prijatelja prosi, naj njegove opazke ostanejo v Martinijevi 106 Pismo t. 6. 107 “[...] ker sem bil doslej in sem e vedno zaposlen s pripravljanjem dvanajstih solisti nih sonat za tisk [...]”. 108 Azzoguidi, Antonio Maria (1697–1770). Bolonjski minorit, teolog in pridigar. V Bologni je leta 1757 izdal Expositio in Psalmos (psalmi sv. Antona, vzeti iz domnevno lastnoro nega rokopisa) in e druga dela. Prim. Da Venezia, 1846: str. 792. 109 Perti, Giacomo Antonio (1661–1756). Vodja kapele bazilike sv. Petronija. Bil je u itelj in skladatelj sakralne glasbe, oper in oratorijev. Med njegovimi u enci je bil tudi pater Martini. Prim. A. Schnoebelen in M. Vanscheeuwijck, "Perti, Giacomo Antonio", v Ng. 110 Iz pisma izvemo, da so bile obravnavane tematike naslednje: “[...] kako se uporabljata dva konsonan na intervala, ki sta e prisotna v na i glasbeni praksi in zatorej ne pomenita novosti, vendar ju ne poznamo kot konsonanci, zaradi slabe uglasitve embala pa ju ne poznamo niti v njuni pravi uglasitvi.” (pismo t. 6). 111 Avtorica trdi, da so to “matters that came two decades later”. Schnoebelen, 1979: str. 605. 112 Pismo t. 5. 113 Tartinijeve trditve zagotovo narekuje tudi narejena skromnost, ki je bila del njegovega zna aja.