Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

52 Tartini obiskal Bologno med letoma 1726 in 1730, kjer se je osebno seznanil s patrom Martinijem in si kasneje za el dopisovati z njim. Po drugi strani je verjetno, da je bli ina s fran i kanskim redom odigrala pomembno vlogo v prijateljskem in profesionalnem odnosu med Tartinijem in Martinijem. V fran- i kanskem okolju sta imela veliko skupnih znancev, vendar tega ni mogo e podrob- neje raziskati. V Tartinijevi korespondenci so pisma Martiniju, e ne upo tevamo pi- sem sorodnikom, najstarej a. Martini si je s lani glasbene kapele bazilike sv. Antona Padovanskega 97 dopisoval od leta 1734, 98 eprav je on sam postavil za etek dopisovanja v leto 1722. 99 2.2 Vprašanja glasbene teorije Tartini je akusti ni pojav “tretjega tona” odkril leta 1714, 100 ko je igral v gledali kem orkestru Teatro della Fenice v Anconi. 101 Teoreti ni spis Trattato di musica secondo la vera scienza dell'armonia , 102 ki temelji na tem odkritju, pa je iz el ele leta 1754. Tartinijeve biografije trdijo, da naj bi se za el zanimati za glasbeno teorijo ele v zad- njem obdobju svoje koncertne kariere, potem ko so se leta 1740 za ele te ave z roko. Čeprav je res, da se je okrog leta 1750, ko je nameraval objaviti svoj traktat, intenziv- neje posvetil definiranju svojih teorij, je vendarle jasno, da je Tartini e ob odkritju “tretjega tona” za el sklepati o celi vrsti implikacij, ki so postale temelj njegovega harmonskega sistema. 103 Dve pismi iz tridesetih let 104 nam potrjujeta, da je teoreti na debata med Tartinijem in Martinijem trajala e dalj asa in da je Tartini e takrat veliko premi ljeval o glasbeno- -teoretskih vpra anjih. Odkritju je vedno pripisoval velik pomen, saj naj bi ga omogo ila “vi ja sila”, 105 in ravno ta ga je z religioznim utom dol nosti zavezovala, da se je skoraj prero ko posve al njegovemu irjenju. 97 Glasbeno kapelo bazilike sv. Antona so pred letom 1730 vodili F. Callegari (1703–1727), G. Rinaldi (1727–1730) in F. A. Vallotti (1730–1780). 98 I-Bc, S5449. Pater Vallotti odgovarja Martiniju v zvezi z njegovo izpeljavo kanona Giovannija Animuccie. Prepis pisma v Parisini, 1888: str. 65–66. Prim. tudi Busi, 1891: str. 436. 99 Martini v nagovoru, ki naj bi slu il kot uvod v zbirko Vallottijevih del, postavlja za etek njunega prijateljstva v leto 1722. Prim. Busi, 1891: str. 343. 100 Pripoved o odkritju je v Tartini, 1974: str. 36–37. 101 Petrobelli, 1968: str. 55–56. 102 Tartini, 1754. 103 “Tretji ton” je bil poglavitnega pomena v Tartinijevi glasbeni teoriji in praksi. Sam je trdil, da ga je od leta 1728, ko je ustanovil svojo violinsko olo, uporabljal pri intonaciji. Prim. Tartini, 1767: str. 36. 104 Pismi t. 5 in 6. 105 Tako jo imenuje v delu Scienza platonica fondata nel cerchio (1977: str. 81).