Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

51 UVOD Privilegij mu je podelila ustanova Veneranda arca, ko je nastopil slu bo v Padovi, kar pomeni, da so bile njegove odsotnosti e predvidene. Lahko si predstavljamo, da je ve krat igral pri verskih obredih izven Padove, in ver- jetno ga je pri tem spremljal prijatelj Antonio Vandini, prvi elist v baziliki sv. Antona Padovanskega. Ne vemo, e je Vandini smel zapu ati Padovo brez dovoljenja: med podatki o njegovih tevilnih potovanjih in zgolj dvema pisnima pro njama je namre o itna neskladnost. 91 To bi bilo e sprejemljivo za kraj a potovanja (kot na primer v Bologno), manj sprejemljivo pa za potovanje v Camerino leta 1735, saj je skoraj nemo- go e, da bi glasbenika v istem obdobju redno opravljala slu bo v padovanski glasbeni kapeli. 92 Čelist Giuseppe Dall’Oglio je leta 1732 zaprosil, da bi lahko “zastonj igral v albi na cerkvenem koru […], e posebno med obredi, ki se jih don Antonio Vandini ne bi mogel udele iti”. 93 To potrjuje, da je bil prvi elist ve krat odsoten. Ni izklju eno, da se je nekaj pro enj izgubilo, mo no pa je, da je tudi Antonio Vandini u ival posebne privilegije v baziliki sv. Antona. Vandini v nekem pismu Martiniju omenja, da Tartini namerava v Bologno, nato pa bi skupaj nadaljevala do Pesara: 94 [...] Prosim Vas, povejte patru Musianiju, mojemu gospodu, naj sporo i gospodu Ambrogiu, da bom v Bologni ele 11. ali 12., ker bom odpotoval po 7., dan sv. Justine. 95 Liturgija v Pesaru bo namre ele 20., ne vem pa, e bova sploh la. Bojim se, da se gospod Tartini ne bo odpravil na pot, e nima dovolj anga majev. Vsekakor pi e, da bo 7. v Bologni [...] Tudi Tartini v nekem pismu Martiniju omenja, 96 da je bil v Bologni: Spomnite ga tudi na rozolijo za mojo eno, ki naj jo kupi pri Sabadinu Fioresiju. Ko sem bil tam, sem jo kupil pri Zamboniju, a njegova je premo na. Tartini je morda ve potoval, kot smo si doslej predstavljali, e posebno v prvem obdob- ju svoje kariere, to je vsaj do leta 1740. Mo no je, da so bila leta po vrnitvi iz Ancone in pred odhodom v Prago naj ivahnej a in najaktivnej a, vendar ne moremo umestiti vseh njegovih potovanj v tako kratko obdobje brez utemeljitve. Na podlagi kronologije pisem med Martinijem in obema padovanskima glasbenikoma lahko domnevamo, da je 91 Pro nje glasbenikov v baziliki sv. Antona so prepisali in se nahajajo v regestu izdanih odlo b, ki je del zgodovinskega arhiva ustanove Veneranda arca, gl. Boscolo in Pietribiasi, 1997. 92 Glede kapitularjev iz 18. stoletja, kjer so zapisane dol nosti glasbenikov v baziliki sv. Antona, prim. Dalla Vecchia, 1995: str. 31–36. 93 Boscolo in Pietribiasi, 1997: str. 141. 94 I-Bc, b. d., S5550. 95 Praznik sv. Justine Padovanske je 7. oktobra. 96 Pismo t. 10.