Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

50 in je minoritski samostan sv. Fran i ka Asi kega zaprosil za sprejem v t. i. ‘ figliuolanzo ’, kar je prva stopnja duhovni tva. Že po osmih mesecih je oblekel redovno obleko in za el noviciat v Lugu, kjer je podal zaobljube, nato se je dokon no vrnil v Bologno. Mesto je redkokdaj zapustil. 81 O prvih Tartinijevih letih v Padovi in njegovih kasnej ih premikih imamo dovolj informacij: kratka izku nja na univerzi v Padovi, poroka, beg v Assisi, anga maji v Markah in vrnitev v bene ko republiko. 82 Leta 1721 je nastopil slu bo kot prvi violinist in koncertni mojster orkestra bazilike sv. Antona Padovanskega. Ohranjeni dokumenti ne vsebujejo dokazov, da bi se G. B. Martini in Tartini kdaj sre ala, tako da njun odnos potrjujejo zgolj pisma. Prvo pismo nosi datum 10. december 1730 in uvaja klju no temo njune korespon- dence: to so vpra anja glasbene teorije, vezana na “sistem”, ki ga je Tartini e takrat za el izdelovati. Iz pisma sklepamo, da je violinist poslal v Bologno rokopis glasbeno-teoret- ske razprave, da bi jo Martini in drugi bolonjski glasbeniki ocenili. Odgovor je najbr e prejel, saj se Tartini v pri ujo em pismu odziva na “pripombe”, ki mu jih je poslal Martini. 83 To prvo pri evanje spro a ugibanja o tem, kako sta se seznanila. Iz tona pisma lahko sklepamo, da sta si dopisovala e nekaj asa, saj je med njima precej nja zaupnost. Mo no je, da sta se sre ala pred letom 1730, toda viri tega ne potrjujejo. Vemo, da je Tartini na za etku svoje kariere nastopil v tevilnih mestih po Italiji – Fanzago omenja Benetke, Milano, Livorno, Bologno, Neapelj in Palermo. 84 Na alost nimamo dodatnih informacij o teh potovanjih. Tartinijevi biografi menijo, da je violinist po vrnitvi iz Prage leta 1726 zelo omejil svoja potovanja izven Padove, vendar imamo dokaze, da je bil glasbeno dejaven v Parmi (1728), 85 Camerinu (1735), 86 Ferrari (1740), 87 Bergamu (1740) 88 in Rimu. Pevci in instrumentalisti glasbenih kapel so po navadi vlagali pisne pro nje, t. i. “suppliche”, da bi dobili dovoljenje za odsotnost. 89 Tartiniju tega ni bilo treba delati. 90 81 Busi, 1891: str. 1–15. 82 Prim. Petrobelli, 1968: str. 147–149. 83 Tartini je na pet “pripomb” odgovoril na ve listih, ki so prilo eni kratkemu pismu (pismo t. 5). 84 Fanzago dodaja “in druga italijanska mesta”, prim. Fanzago, 1792: str. 15. 85 Petrobelli, 1966: str. 109–124. 86 Pismo t. 11. Prim. Petrobelli, 1968: str. 60, 150. 87 Pismo t. 31. Prim. Petrobelli, 1968: str. 60, 150. 88 Kot sam izjavlja v ra unskem poro ilu (dokument t. 185), so se v Bergamu pojavile te ave z roko. 89 V baziliki sv. Antona so o pro njah odlo ali pre astiti patri in blagorodni gospodje, ki so upravljali ustanovo Veneranda arca di sant’Antonio. Glasbenik je pro njo vlo il, ko je moral zapustiti Padovo iz osebnih ali slu benih razlogov, npr. da bi igral v drugih glasbenih kapelah (dovoljenje je veljalo za kraj e ali dalj e odsotnosti). 90 Tartinijevi privilegiji, dol nosti in pla ilo v glasbeni kapeli bazilike sv. Antona so opisani v Frasson, 1974: str. 99–109.