Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

47 UVOD Na glavni strani spletne podatkovne baze beremo, da “se v korespondenci Giambattiste Martinija in Gaetana Gasparija vna ajo vsa znana pisma, tudi tista, ki so se izgubila (ta so ozna ena s "++++" ali "+" na koncu signature, pod katero bi spadala), in tista, ki se danes nahajajo v drugih zbirkah ("----")”. Tudi med preu evanjem Tartinijeve korespondence v Bologni naletimo na nekatera pisma, za katera vemo, da obstajajo, vendar niso na razpolago. V nekaterih primerih je sestavljalec katalo nega listka zapisal njihovo lokacijo, v asih pa se je za dokumentom izgubila vsaka sled. Ob tej prilo nosti bi zato poskusili rekonstruirati premike izgublje- nih ali preme enih virov. Stanislao Mattei je Glasbenemu liceju v Bologni leta 1816 podaril Martinijevo kore- spondenco in knji nico. Mattei je Martinija nasledil pri vodenju glasbene kapele cerkve sv. Fran i ka Asi kega in politi ne razmere so ga prisilile, da zapu ine ni takoj izro il bolonjski mestni upravi, ampak je ve ji del gradiva nekaj asa skrival pri sebi doma. Žal se ob ina takrat ni lotila katalogizacije fonda in tako se je za elo dolgo obdobje, ko so dragoceno dedi ino dejansko ignorirali. V prvi polovici 19. stoletja so se kot knji ni arji Glasbenega liceja, ki je bil usta- novljen leta 1804, zvrstili Francesco Barbieri (deloval 1804–1828), Agostino Barbieri (1828–1839) in Stefano Antonio Sarti (1839–1855). Zbirko sta na novo uredila najprej F. Barbieri in nato Sarti, ki je tudi sestavil abecedno imenski katalog v dveh zvezkih, vendar je gradivo v obeh primerih ohranilo Martinijevo organizacijo v samostanu sv. Fran i ka Asi kega (na primer delitev na teorijo in prakso). Na podlagi podatkov, ki jih Francesco Vatielli (knji ni ar v letih 1906–1946) na- vaja v zvezi z zgodovino knji nice, lahko na tejemo ve prilo nosti, ko se je gradivo iz- gubilo. 67 Zaradi nereda in pomanjkanja skrbnega nadzora so se zvrstile tevilne kraje, po kodbe in uni enja. V korespondenci Gaspari-Catelani zasledimo nekaj informacij o teh nesre nih prigodah. 68 Naj navedemo eno za vse: primer Otta Nicolaia. 69 Aristide Farrenc 70 je v pismu Gaspariju razkril, da je Nicolai med postankom v Bologni uk- radel delo Amfiparnaso Orazia Vecchija iz Martinijeve zbirke. Ta in drugi primerki so se zna li v Avstrijski narodni knji nici na Dunaju, kjer je e danes nekaj gradiva bolonjskega izvora. Gaetano Gaspari (knji ni ar v letih 1855–1881) je zbirko na novo raz lenil, tako da je police s knjigami ozna il s rkami od A do Z in od AA do TT. Pri tem ni spremenil za- poredja ali delitve na teorijo in prakso. Med preurejanjem so se trije zvezki s pismi zna li na razli nih policah: zvezke 1–3 so ozna ili kot H/84–86, zvezke 4–22, 24–28, 30–35 67 Vatielli, 1919. 68 Glede korespondence Gaspari-Catelani prim. Romeo , 1994–1995 in Bazzocchi, 1983. 69 Nicolai, Carl Otto Ehrenfried (1810–1849). Nem ki skladatelj in dirigent. Znan je predvsem po svojih opernih delih, med katera sodi opera Die lustigen Weiber von Windsor , in kot ustanovitelj Dunajskih filharmonikov. Prim. U. Konrad, “Nicolai, Otto”, v Ng. 70 B. Friedland, “Farrenc”, v Ng.