Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

46 Dalembert, 60 de la Land, 61 markiz Beccheria, 62 opat [Jean-Antoine] Nollet, 63 zname- niti Eulero 64 in mnogi drugi”. 65 1.3 Korespondenca Martini-Tartini: katalogizacija, odstopi, izmenjave in kupoprodaje Mednarodni muzej in glasbena knji nica v Bologni hrani pribli no 10 000 pisem, v glavnem iz 18. in 19. stoletja. Martinijeva korespondenca je glavno jedro tega fonda. Martini je oblikoval prvo glasbeno zbirko muzeja, ki so jo sprva hranili v prostorih sa- mostana sv. Fran i ka Asi kega. Pribli no 6000 pisem, ki jih je Martini napisal ali prejel, pri a, da je gojil stike s skoraj tiso ljudmi, predvsem z glasbeniki in teoretiki svojega asa (mednje je spadal tudi Tartini). Korespondenca ima svoj katalog (A. Schnoebelen, Padre Martini's collection of letters , New York: Pendragon, 1979) in nanj se opira spletna podatkovna baza knji nice. Drugo jedro obsega korespondence knji ni arjev Glasbenega liceja v Bologni, med katerimi so Gaetano Gaspari (1807–1881), Luigi Torchi (1858–1920) in Francesco Vatielli (1877–1946). 66 Tretje jedro sestavljajo razne korespondence in posamezna pis- ma, ki jih je pridobil Martini ali kasneje Glasbeni licej. samostanu. Zasedel je katedro za biblijske tudije v Marseillu. Sardinski kralj ga je leta 1745 imenoval za profesorja fizike na univerzi v Torinu in kardinal Valenti, prvi minister Benedikta XIV., mu je poveril ka- tedro za eksperimentalno fiziko v Rimskem kolegiju. Leta 1763 je postal u itelj fizike in matematike princa Ferdinanda Parmskega. Leta 1773 je zasedel katedro za matematiko v Rimskem kolegiju. Prim. Galluzzi, 1971. 60 Alembert, Jean Baptiste Le Rond d’, znan kot d’Alembert (1717–1783). Francoski fizik, matematik in filozof. C. Motzo Dentice di Accadia, R. Marcolongo in E. Fermi, “Alembert, Jean Baptiste Le Rond d'”, v Enciclopedia Italiana online , Treccani, dostop 6. sept. 2019, http://www.treccani.it/enciclopedia/ jean-baptiste-le-rond-detto-d-a-alembert/. 61 Lalande, Joseph-Jérôme Lefrançois de (1732–1807). Astronom in profesor v Francoskem kolegiju, vodjapari kegaobservatorija.L.Gabba,“Lalande,Joseph-JérômeLefrançoisde”,v EnciclopediaItalianaonline , Treccani, dostop 6. sept. 2019, http://www.treccani.it/enciclopedia/joseph-jerome-le-francais-de-lalande/. 62 Fanzago je najbr mislil na Giambatisto Beccario (uradno ime Francesco Ludovico, 1716–1781). Ta je bil italijanski menih, fizik in matematik. A. Pace, “Beccaria, Giambatista”, v Dbi. 63 Nollet, Jean-Antoine (znan kot opat Nollet, 1700–1770). Fizik in duhovnik, profesor fizike v Parizu, Torinu, Bordeauxu, Collège de Navarre. Bil je eden prvih, ki so se sistemati no ukvarjali z ekspe- rimentalno fiziko v Franciji. Član Académie des sciences v Parizu in Royal Society v Londonu. “Nollet, Jean-Antoine”, v Enciclopedia italiana online , Treccani, dostop 6. sept. 2019, http://www.treccani.it/ enciclopedia/jean-antoine-nollet/. 64 Euler, Leonhard (v Italiji znan kot Eulero, 1707–1783). Švicarski matematik in fizik. Korespondenco s Tartinijem hranijo v Padovi (Archivio Musicale della Cappella Antoniana Ms. D. VI. 1894/4, cc. 16–17). 65 Fanzago, 1770: str. 26. 66 Korespondence segajo od pribli no leta 1850 do za etka 20. stoletja.