Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

45 UVOD mo na skladbe, ki nam niso posebno v e . Toda strinjali se boste z mano, da e komu niso v e , e vedno nima pravice, da bi jih spreminjal. Kve jemu ima pravico, da jih ne izvaja. Skladba Vam je v e , ni pa Vam v e tista variacija. Ho ete jo spremeniti, ne glede na to, da je delo odli no in da ga jaz odobravam ( durus est sermo hic ). Naredite, kar ho ete, jaz Vam svoje mnenje povem kot dober slu abnik. Glede tega mi spet pi ite in odlo ite, ker sem ko- pistu prepovedal, da bi nadaljeval s prepisovanjem po tistem znaku, e ga prej ne obvestim, kaj mora storiti. Prosim, posredujte izraze mojega najglobljega spo tovanja Njeni ekscelenci, Vam pa potrjujem, da sem z vsem spo tovanjem Va ega blagorodja najponi nej i, najvdanej i in najhvale nej i slu abnik Giuseppe Tartini Padova, dne 23. februarja 1766 Zadnje pismo, ki ga Fanzago citira, je Tartini poslal Angelu Gabrielliju, kateremu je posvetil svojo razpravo Dei Principj dell’Armonia Musicale contenuta nel Diatonico Genere . 54 Dne 30. januarja 1767 je Tartini pisal: To delo, ki se sklicuje na moj stari Trattato di Musica , in moj nedavni odgovor njegovi oceni (slednjega bo prejel v kratkem) predstavljata ogrodje in vsebino korpusa, ki bo iz el v javnosti. Tartinijev “korpus” je po vsej verjetnosti delo Trattato della teoria del suono , to je teo- reti no-matemati ni spis, ki bi ga pater Giovanni Alberto Colombo, 55 profesor astro- nomije in fizike na padovanski univerzi, moral pregledati in objaviti po njegovi smrti. 56 Burney v svoji knjigi The Present State of Music in France and Italy (v ital. Viaggio musi- cale in Italia ) omenja delo “ki je prete no matemati nega zna aja, a katerega obse en del obravnava teorijo zvoka”. 57 Fanzago omenja tudi razne Tartinijeve korespondence, ki jih je treba ve i- noma e raziskati: “[…] bil je v prijateljskih odnosih in si je dopisoval z izredno u enimi ljudmi, kot so grof Lodovico Barbieri, 58 Ricati, [François] Jacquier, 59 54 Fanzago, 1770: str. 48. 55 Colombo, Giovanni Alberto (? – okr. 1770). Menih v Cassinu, rojen v Benetkah v prvih desetletjih 18. stoletja. Pou eval je filozofijo, fiziko, geografijo, astronomijo in meteorologijo na univerzi v Padovi. Prim. A. De Ferrari, “Colombo, Giovanni Alberto”, v Dbi. 56 Omenjeno delo se je izgubilo, prim. Guanti in Piras, 2003: str. 53–54. 57 Burney, 1771: str. 124 (it. prevod 1979, str. 124). 58 Barbieri, Ludovico (1719–1791). Rodil se je v Vicenzi grofu Ottaviu in plemkinji Lauri Grassi. Po o etovi smrti je zanj skrbel stric, grof Giandomenico Barbieri. Ko je bil star deset let, so ga poslali v Padovo, kjer je ostal do triindvajsetega leta starosti. Najprej je tudiral gramatiko in retoriko, nato filozofijo pod mentorstvom Alberta Calze in Giovannija Grazianija, kasneje se je z veliko vnemo posve al tudiju literature, medicine in fizike. Prim. V. Cappelletti, “Barbieri, Ludovico”, v Dbi. 59 Jacquier, François (1711–1788). Francoski fran i kan, matematik in fizik. Pri estnajstih letih je vstopil v fran i kanski red in nato so ga poslali v Rim, da bi do tudiral v francoskem fran i kanskem