Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

44 besedilo pisma, ki ga je Tartini napisal markizu Ferdinandu degli Obizzi; 50 Fanzago ga omenja v opombi t. 27, 51 da bi poudaril visoko pla o, ki jo je violinistu ponudil sir Edward Walpole: 52 Gospod vitez Eduardo Walpol mi je pred mnogimi leti poslal ljubeznivo in ugodno povabilo, da bi el z njim v London. Odklonil sem ga in spominjam se, da me je zaupnik omenjenega lahtnega gospoda razglasil za pravega norca. Isto pismo spet omenja, da bi prikazal Tartinijevo veliko skromnost, ko je svoja odkritja hotel predstaviti izobra enim angle kim filozofom: 53 Vedite tudi, Ekscelenca, da bi v tem trenutku res te ko na li loveka, ki bi si bolj kot jaz elel v London, ne zaradi glasbe ali zaradi moje uborne violine, temve zaradi drugega pomemb- nega opravka, ki ga imam s Kraljevo akademijo. Prav tako bi te ko na li koga, ki bi bolj cenil, astil in spo toval gospode Angle e, ki jih dejansko med vsemi narodi postavljam na prvo mesto in samo od njih pri akujem mnenje o nekem svojem odkritju. Fanzago je isti vir uporabil pri sestavi dodatka Compendio della vita di Giuseppe Tartini , ki ga je objavil s svojim govorom. V njem je spodnji odlomek: Imam eno, ki se strinja z menoj, in nimam otrok. S svojim ivljenjem sva zelo zadovoljna, in e e imava kako eljo, je zelo skromna. Poleg tega pa je predstava o blaginji, ki jo vsak obli- kuje po svoje in ki je v meni e ve let jasno oblikovana, stanovitna in povsem ponotranjena, nezdru ljiva z vsakr no spremembo na ina ivljenja. Da bi izpostavil Tartinijev odnos do spreminjanja del drugih skladateljev, je avtor v celoti prepisal pismo iz leta 1766, ki je bilo namenjeno glasbenemu diletantu iz Benetk: Blagorodni in velecenjeni gospod, prejel sem in kopistu izro il drugi del Corellijevega op. 5, ki ga je Geminiani priredil v koncerte. Prepis prvega dela sem mu e pla al. Glede variacije, ki Vam ni v e in bi jo radi spremenili, pa naj mi Va e blagorodje odpusti, in hoc non laudo . Ne samo Vi in jaz, nih e si ne sme jemati te pravice. Lahko bi jo vsilili, a bi s tem prizadeli skladatelja. Ve krat naleti- 50 Obizzi, Ferdinando (1701–1768). Padovanski knji evnik. Mladost je deloma pre ivel v Ferrari, po- tem pa je ivel v Padovi, Benetkah in na gradu Catajo pri Padovi. Leta 1721 je postal lan Accademia degli Intrepidi v Ferrari, 27. maja 1732 pa lan Accademia dei Ricovrati v Padovi. Slednjo je vodil med letoma 1741 in 1743. 51 Fanzago, 1770: str. 35. 52 Walpole, Edward (1706–1784). Britanski politik, nosilec odli nega Reda kopeli in lan irskega tajnega sveta. Bil je sin Roberta Walpola, ki je med letoma 1721 in 1742 opravljal funkcijo ministrskega predsednika. 53 Fanzago, 1770: str. 37.