Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I
43 UVOD biografski dodatek in jedkanica s portretom pokojnega Tartinija. 42 Petrobelli je doku- menta analiziral v svoji prvi knjigi: 43 med seboj sta si tako podobna, da je Fanzago skoraj gotovo oblikoval svoj govor na podlagi biografije iz rokopisa. V obeh besedilih so Tartinijeva pisma ve krat omenjena, saj dopolnjujejo biografske podatke. Takrat so bila o itno e poznana, a so se kasneje izgubila. V biografiji so pisma omenjena v dveh opombah. Prva omemba je v opombi t. 3: Pisma danes hrani redovna skupnost nekega patra iz San Francesco Grande, 44 doma iz Pirana, pri katerem so ga priporo ili. V njih beremo, da je gospod Gioseppe vztrajno vadil v sablja- nju: ko je ugotovil, da mu ni nih e kos, se je nameraval preseliti v Neapelj ali Francijo, da bi napredoval v mojstra. Študija violine ni opustil in je po asi napredoval. Drugo pismo je napisal Tartini, da bi zavrnil slu beno ponudbo v Londonu, ki mu jo je posredoval Paris Algisi, vodja kapele v Brescii: 45 Odgovor na pismo se za enja z odlomkom iz evangelija, quid prodest homini si totum mun- dum lucretur, anime vero sue detrimentum patiatur . [v opombi] To pismo se nahaja med Tartinijevimi spisi Violinist naj bi pismo hranil med svojimi spisi vsaj do nastanka biografije, ki jo Petrobelli postavlja v prve mesece leta 1770. 46 Vandinijeva rokopisna biografija se za- klju i s Tartinijevim povratkom v Padovo iz Prage, kjer je pre ivel nekaj let, medtem ko se Fanzagova pripoved, kot je logi no, nadaljuje do Tartinijeve smrti. V Fanzagovem govoru in v opombah, ki so bile dodane v tiskani izdaji leta 1770, so omenjena e druga pisma. V opombah sta na primer omenjeni znamenito pismo u enki Lombardini Sirmen, 47 ki je junija tistega leta iz lo v tisku, in pismo grofa Algarottija. Slednje, datirano 12. februar 1754, je bilo v celoti prepisano in objavlje- no e leta 1757. 48 Zbornik Miscellanea musicale 49 Gaetana Gasparija vsebuje celotno 42 Fanzago, 1770. 43 Petrobelli, 1968: str. 28–68. 44 Cerkev sv. Fran i ka Asi kega v Padovi (danes v ulici sv. Fran i ka) je bila dolga stoletja imeno- vana San Francesco Grande, da bi jo razlikovali od cerkve San Francesco Piccolo, ki je izginila v 16. sto- letju. Avtor pisma je torej pripadal fran i kanskemu samostanu v Padovi in ga je najbr shranil do sestave rokopisa. 45 Fanzago tako kot v prej njem primeru to no navaja vse podatke, vendar opu a ali izpu a podrob- nosti o virih. Gl. Fanzago, 1770: str. 35. 46 Petrobelli, 1968: str. 69–72. 47 Fanzago, 1770: str. 34. 48 Algarotti, 1757: str. 421–425. Strnjena in kronolo ko urejena bio-bibliografija o Francescu Algarottiju se nahaja v Unfer-Lukoschik in Miatto, str. 31–50. 49 Gaspari, Miscellanea musicale : str. 409.
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy MjQ4NzI=