Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

42 se je zavedal pomembnosti ohranjenih dokumentov kot vira za zgodovino znanosti in umetnosti. Zanimiv je podatek o prenosu pisemskega gradiva, ki ga poudarja Del Fra: V zbirki je omenjenih vsaj sedem pisem, ki jih danes pogre amo […]. Zdi se nemogo e, da bi jih grof Giordano izgubil, ker je svojo korespondenco urejeval in uval s trdovratno na- tan nostjo. Bolj je verjetno, da jih je Riccati sam izlo il iz zbirke: to so ve inoma njegovi spisi, ki so se mu zdeli odve ni ali nezanimivi. 38 Korespondenca Tartini-Riccati je edinstvena po svoji popolnosti in urejenosti, zato je bilo primerno (in nujno), da je iz la v samostojni publikaciji. Ker je bilo gradivo e raziskano, ni imelo smisla, da bi ga vklju ili v to zbirko. Pisma vsekakor navajamo v splo nem kazalu Tartinijevih pisem, in to v kronolo kem zaporedju, da bi raziskovalcu omogo ili celovit pregled Tartinijeve korespondence. 1.2 Omembe izgubljenih pisem v rokopisu DXVII Semeniške knjižnice v Padovi in v Fanzagovem nagrobnem govoru Rokopis DXVII, ki ga hrani Semeni ka knji nica v Padovi, je sestavljen iz treh raz- li nih rokopisov: prvi je anonimna Tartinijeva biografija, drugi je Tartinijevo pis- mo G. B. Martiniju, ki ga je prepisal Giuseppe Paolucci, 39 in tretji je bro ura z nas- lovom Illustrazione di Giuseppe Tartini delle scoperte da lui fatte nella vera scienza dell’Armonia . 40 Biografijo tvori glavno besedilo, ki prekriva tiri strani prepognjenega lista: opombe, ki so nastale kasneje, so bile dodane z isto pisavo, prisotna pa je tudi pisava Giuseppeja Paoluccija, ki je prepisal pismo patru Martiniju. Na podlagi preiskave prve pisave lahko ugotovimo, da je bil avtor biografije Antonio Vandini, elist in Tartinijev prijatelj. 41 Besedilo zelo spominja na nagrobni govor, ki ga je opat Fanzago imel 31. marca 1770 na slovesnosti po violinistovi smrti. Govor je istega leta iz el v tisku, kjer ga bogatijo opombe, 38 Prav tam: str. XXXV. 39 Paolucci, Giuseppe (Giuseppe Maria Bernardino Baldassarre Andrea, 1726–1776). Bil je minorit po rodu iz Siene. V Bologni je tudiral kontrapunkt pod vodstvom patra Martinija. Nastopil je slu bo loco depositi v cerkvi Santa Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah in tu ostal do leta 1769. Leta 1765 je objavil u benik Arte pratica di contrappunto . Paolucci je bil vodja kapele in organist v Senigallii (1770), nato vodja kapele v samostanu sv. Fran i ka v Assisiju (1771), kjer je ostal do smrti. Prim. E. Pasquini, “Paolucci, Giuseppe”, v Dbi. Prepisano pismo se nahaja pod št. 164. 40 Bro ura spada med tevilne spise o glasbeni teoriji, ki jih je Tartini sestavil v zadnjih desetletjih svojega ivljenja. 41 Glede preiskave pisave v dokumentu prim. Petrobelli, 1968: str. 72–79.