Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

41 UVOD V pismih patru Martiniju so omenjena tudi pisma, ki so jih napisali drugi in se al niso ohranila, kot na primer tista v zvezi s “holandskim tiskarjem” Le Cènom. [Padova, november 1736] [D]obil sem odgovor iz Holandije in tiskar sprejema vse Va e pogoje, ker jih ima za po tene (dobesedno tako pravi), torej bodite tako dobri in si za nite dopisovati neposredno z njim, ki pri tem poslu ne postavlja drugih pogojev razen tega, da naj ga ne priganjamo, ker ima polne roke e drugih del. 32 Podobna opa anja veljajo e za pomembni sklop pisem, ki jih je prejel Giuseppe Valeriano Vannetti. Danes jih hrani zgodovinski arhiv knji nice v Roveretu. Med 12 pismi (tem je treba dodati koncepte in sporo ila v franco ini, ki jih je na- pisal ali prejel holandski tiskar De La Coste, kakor tudi potrdilo o pla ilu) je Vannetti lastnoro no napisal samo eno in ga poslal tiskarju De La Costu. Tudi tu so omenjena pisma, namenjena Tartiniju. Pismo z dne 20. julija 1747 vsebuje namige na pisma, ki so jih napisale ali prejele druge osebe, v tem primeru Federico Sichart 33 in neki Girolamo. Slednji je domnevno mladeni iz Rovereta, ki je tudiral v Tartinijevi oli v Padovi. 34 Poseben primer je dopisovanje z Giordanom Riccatijem. Korespondenca obsega 50 pisem o glasbeni teoriji, ki jih je Del Fra 35 zbral in objavil leta 2007. Med temi je 26 pisem napisal Tartini. 36 Kot pravi Del Fra v koristni razlagi k besedilu, 37 se je zbirka prvotno nahajala v arhivu Giordana Riccatija, vendar jo danes, vezano v knjigo skupaj s Tartinijevim spisom Dissertazione su la ricerca del vero principio dell’armonia , hrani Mestni arhiv Piran. Tako kot v zgornjih dveh primerih je tudi to korespondenco uval dopisovalec. Tokrat pa je vklju il vanjo tudi kopije svojih pisem, tako da brez te av sledimo de- bati, ker imamo vse informacije na razpolago. Riccati je s svojim trudom dokazal, da 32 Pismo t. 10. 33 O Federicu Sichartu, ki je omenjen tudi v drugih pismih, trenutno nimamo natan nih podatkov. Poznamo neko dru ino Sichard, ki je v 17. in 18. stoletju trgovala s svilo v Roveretu, gl. Cristani de Rallo, 1893: str. 7. Natan nej e podatke o prihodu dru ine in njenem delovanju najdemo v Lorandini, 2007: str. 6. Po tej dru ini je poimenovana pala a Sichardt (znana tudi kot pala a Scopoli-Jacob ali pala a Sichardt-Jacob). 34 Ferrari omenja nekega G. Untersteinerja, ki je bil “pravnik in Tartinijev u enec”, gl. G. G. Ferrari, Aneddoti piacevoli e interessanti (samozalo ba, 1830; ponatis; Palermo: Sandron, [b. d.], str. 72). Fulvio Zanoni je v svojem zgodovinskem romanu Il delitto della Roggia Grande, ossia Wolfgang e Gotifredo uporabil ime “Gerolamo”. 35 Del Fra, 2007. 36 Tartinijeva pisma niso vsa lastnoro na: Riccati je prvi dve pismi prejel kot kopiji originalov, ki ju je prepisal Vincenzo Rota, opat v slu bi markiza Angela Gabriellija in njegove dru ine. Slednji je bil posrednik med Tartinijem in Riccatijem, napisal pa je tudi nekaj pisem, ki so del omenjene korespondence. 37 Del Fra, 2007: str. XXXIII–XXXVIII.