Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

36 G. B. Martinijem; 14 Anna Laura Bellina je prepisala sedem pisem iz muzeja Correr v Benetkah, 15 ki jih je v posebni tudiji nekaj let kasneje komentirala Margherita Canale; 16 Sergio Cella je uredil zvezek Inediti tartiniani, v katerem so prepisi tr a kih pisem; Luca Del Fra pa je objavil celotno zajetno dopisovanje z Riccatijem. 17 Prvi, ki je poskusil zbrati vsa Tartinijeva lastnoro na pisma in jih sistemati no ure- diti, je bil Pierluigi Petrobelli. Delo je za el sredi prej njega stoletja, vendar ga ni zak- lju il. 18 Svoje raziskave je predstavil leta 1997 v lanku z naslovom Per un'edizione delle lettere di Tartini . 19 V njem opozarja, da je ob branju ve kot 200 razpolo ljivih pisem povsem jasno, da je objava Tartinijeve korespondence nujna. 20 Pisma so bistvenega po- mena, saj na profesionalni in love ki ravni gradijo podobo vsestranskega in zanimivega umetnika. Korespondenco bogati tudi veliko tevilo dragocenih informacij o ljudeh in dogodkih v italijanskem glasbenem svetu 18. stoletja, o kulturnih izmenjavah med ra- znimi evropskimi de elami in o vsakdanjem ivljenju na bene kih tleh. Namen pri ujo ega dela je nuditi izpopolnjen aparat za bodo e raziskave o ivljenju in delu Giuseppeja Tartinija, klju ne osebnosti v bene ki in evropski kulturni zgodovini. Raznolike teme, ki so obravnavane v pismih, dopu ajo razli na branja. Lahko nam slu ijo kot biografski in filolo ki vir ali pa kot vir za poglabljanje védenja o razvoju glas- bene pedagogike, kulturne zgodovine, zgodovine mentalitet in glasbene estetike. V ne- katerih lankih so e opozorili na pomen tega gradiva tako za preu evanje Tartinijevega kroga kakor tudi za ir e podro je tudij 18. stoletja. Leta 1962 se je Diether Rouvel oprl na omenjeni vedski pismi, da bi orisal zgodovino glasbe na dvoru plemi ev Waldeck v Arolsnu, Petrobelli pa je v tudiji o gledali kem dogajanju in izvajalski praksi sredi 18. stoletja uporabil pismo G. B. Martiniju. Med raziskavami, ki se osredoto ajo na Tartinija, je treba izpostaviti Petrobellijevo knjigo o biografskih virih iz leta 1968, 21 v kateri je uporabil tudi veliko pisem. Na prehodu iz 20. v 21. stoletje so iz li e drugi pri- spevki, v katerih se s pomo jo pisem poglabljajo razli ne tematike, vezane na Tartinija, na primer ohranjanje virov, odnosi s tiskarji in didaktika. 22 Pri ujo e delo se deli na dve poglavji, sledijo pa e nekateri podatki, ki so za bralca lahko koristni. V prvem poglavju so obravnavane zna ilnosti pisemskega gradiva, pred- vsem kar se ti e njegove razpr enosti in ohranjanja. 14 Cavallini, 1980. 15 Bellina, 1991: str. 298–303. 16 Canale, 1994. 17 Del Fra, 2007. 18 Preu evanje in prepisovanje virov, pri emer so sodelovali tedanji tudentje Roberto Grisley, Gloria Staffieri in Pierpaolo Polzonetti, se je za elo okrog leta 1947. Prim. Petrobelli, 1997: str. 9–16. 19 Petrobelli, 2002: str. 71–80. 20 Prav tam: str. 72. 21 Petrobelli, 1968. 22 Canale, 1992: str. 15–24; Durante, 2007: str. 167–208; Viverit, 2004: str. 19–29.